Hipoteza o širjenju morskega dna

• oceanski hrbti se nahajajo nad dvigajočimi se konvekcijskimi stebri • konvekcijski tok razpira oceansko skorjo; vrzel zapolnjuje magma iz plašča (vulkanizem, potresi vzdolž hrbtov) • vzdolž hrbtov torej neprestano nastaja nova oceanska skorja • hrbti so topografsko višji zaradi segrevanja (toplotnega raztezanja) • konvekcijski tok starejšo skorjo vleče stran od hrbtov; zaradi ohlajanja se njena višina manjša, z oddaljenostjo od hrbta se veča debelina (in starost) oceanskih sedimentov • oceanski jarki se nahajajo, kjer konvekcijski tokovi vlečejo staro, hladno skorjo v plašč • na podrivanje (subdukcijo) oceanske skorje kažejo potresi v Wadati-Benioffovi coni • subducirana skorja se v plašču segreva, zaradi taljenja nastaja magma, ki prodira na površje in ustvarja verige vulkanov in otočne loke nad subdukcijskimi conami