Buscar
Estás en modo de exploración. debe iniciar sesión para usar MEMORY

   Inicia sesión para empezar

level: Tektonika plošč

Questions and Answers List

level questions: Tektonika plošč

QuestionAnswer
Wegenerjevi argumenti:– Razširjenost nekaterih paleozojsko-triasnih fosilov kopenskih in sladkovodnih vrst v J. Ameriki, Afriki, Indiji, Avstraliji in Antarktiki – razširjenost sledov paleozojske poledenitve in rekonstruirane smeri premikanja ledenih mas • poledenitev vsekakor ni bila globalna, saj enako stare kamnine drugod kažejo na tropsko klimo • razporeditev postane logična, če kontinente združimo v Pangeo, ki pokriva južni po
WEGENERJEVA HIPOTEZA O PREMIKANJU KONTINENTOVrazporeditev podnebnih pasov rekonstruirana iz značilnih kamnin (paleoklimatologija) – ujemanje geoloških značilnosti J. Amerike in Afrike vzdolž atlantske obale • vzroke za premikanje kontitentov Wegener napačno pripiše delovanju centrifugalne sile in plimskih sil; kontinenti “orjejo” skozi oceansko skorjo, pri čemer se na robovih nagubajo v gorovja • iz različnih razlogov Wegenerjeve ideje ne prodrejo, premikanje kontinentov postane “nespodobna tema” v geologiji prve polovice 20. stoletja
Dokazi Paleomagnetizma• zaradi oblike magnetnega polja Zemlje imajo magnetne silnice različno inklinacijo (naklon) – blizu ekvatorja so skoraj horizontalne, proti poloma so vedno bolj strme • tako lahko iz paleomagnetne inklinacije, ki je zapisana v kamnini, sklepamo na zemljepisno širino in poloblo (južno, severno), na kateri so se nahajale kamnine v času nastanka • paleomagnetna deklinacija (odklon paleomagnetnega severa od smeri današnjega) pa nam kaže navidezno smer magnetnega pola v času nastanka kamnin • sam po sebi je podatek dvoumen: pomeni lahko bodisi premikanje kontinentov, bodisi premikanje magnetnih polov skozi zemeljsko zgodovino! • krivulje navideznih premikanj magnetnih polov (APW, apparent polar wander path) konstruiramo iz podatkov paleomagnetnih inklinacij in deklinacij starostnega zaporedja kamnin neke regije/kontinenta • različni kontinenti imajo različne APW – dokaz, da se niso premikali poli, ampak kontinenti! • če pa bi kontinente sestavili v Pangeo in jih potem razmaknili v današnjo lego, bi se njihove APW ujemale – dokaz za resničnost Wegenerjeve teorije
Primer paleomagnetizmaPrimer: • APW za Evrazijo in Severno Ameriko • EU – beli krogci in črtkana pot • SAm – črni krogci in sklenjena pot • številke pomenijo starost v Ma • na sliki a) sta APW glede na sedanji položaj Evrope in Amerike • na sliki b) sta APW, če zapremo Atlantik in združimo Evropo in Severno Ameriko • očitno sta se kontinenta držala skupaj od konca paleozoika do jure
Hipoteza o širenju morskega dnaNenavadna topografija morskega dna • sredoceanski hrbti – topografsko visoki grebeni (3 km nad dnom), ki se vlečejo preko oceanov • linearne prelomne cone, ki sekajo sredoceanske hrbte • oceanski jarki – ozke, linearno razpotegnjene depresije vzdolž kontinentalnih robov ali otočnih lokov (najgloblja območja na Zemlji, do ~13 km)
Značilnosti oceanskih hrbtov• vzdolž osi oceanskih hrbtov potekajo ozke in dolge doline – jarki, omejeni s prelomi • visok toplotni tok, podmorski vulkanizem • potresna aktivnost, potresi kažejo na natezne razmere • praktično brez sedimentov • v smeri stran od grebenov se plasti sedimentov debelijo, toplotni tok upada, vulkanizem preneha
Značilnosti oceanskih jarkov• debele plasti sedimentov • zelo majhen toplotni tok, brez vulkanizma v območju jarka • pač pa se vzdolž jarkov vlečejo dolge verige vulkanov • območja globokih kompresijskih potresov, nanizanih vzdolž ravnine (Wadati-Benioffova cona), segajo 200- 300 km, celo 600 km globoko
Hipoteza o širjenju morskega dna• oceanski hrbti se nahajajo nad dvigajočimi se konvekcijskimi stebri • konvekcijski tok razpira oceansko skorjo; vrzel zapolnjuje magma iz plašča (vulkanizem, potresi vzdolž hrbtov) • vzdolž hrbtov torej neprestano nastaja nova oceanska skorja • hrbti so topografsko višji zaradi segrevanja (toplotnega raztezanja) • konvekcijski tok starejšo skorjo vleče stran od hrbtov; zaradi ohlajanja se njena višina manjša, z oddaljenostjo od hrbta se veča debelina (in starost) oceanskih sedimentov • oceanski jarki se nahajajo, kjer konvekcijski tokovi vlečejo staro, hladno skorjo v plašč • na podrivanje (subdukcijo) oceanske skorje kažejo potresi v Wadati-Benioffovi coni • subducirana skorja se v plašču segreva, zaradi taljenja nastaja magma, ki prodira na površje in ustvarja verige vulkanov in otočne loke nad subdukcijskimi conami
Magnetne anomalije na oceanskem dnu• že v 50’ so odkrili nenavadne normalne in reverzno polarizirane pasove na morskem dnu, vzporedno ocenskim hrbtom • razlaga (Vine & Matthews, 1963): to je zapis izmenjujoče polarnosti magnetnega polja Zemlje v oceanski skorji, ki nastaja vzdolž oceanskih hrbtov • središča hrbtov so povsod normalno polarizirana (današnja polarnost) • anomalije so simetrično razporejene na obeh straneh hrbtov • zaporedja in širine anomalij se ujemajo z epohami magnetostratigrafske lestvice
Transformalni prelomiTRANSFORMNI PRELOMI • linearne prelomne cone navidezno sekajo in razmikajo oceanske hrbte • so to mlajši zmični prelomi, ki sekajo in zamikajo starejše, nekoč sklenjene hrbte? • N.B.: aktiven je samo transformni prelom vmes med grebenoma • naprej se transformni prelom nadaljuje v razpokano cono (fracture zone) • ob razpokani coni se dogajajo vertikalni premiki zaradi različno močnega pogrezanja enega in drugega krila cone
Premikanje kontinentov• hipoteza o širjenju morskega dna je samozadostna, kontinenti so pri tem lahko fiksni • prvotno so predvidevali, da je reološka meja MOHO (pojavi se sicer vprašanje, kako se lahko zgolj nekaj km debele in nekaj 1000 km široke plošče oceanske skorje premikajo enotno?) • iz tega izhaja domneva, da je mnogo debelejša kontinentalna skorja pač fiksirana • PROBLEM: niso vsi oceanskih robovi omejeni z jarki, kam potemtakem izginja oceanska skorja npr. v Atlantiku?
TEORIJA TEKTONIKE PLOŠČ• v svetovnem merilu so potresi jasno koncentrirani v ozke pasove, ki potekajo vzdolž oceanskih hrbtov in jarkov, deloma pa tudi znotraj kontinentov • vzdolž teh pasov poteka tudi praktično vsa vulkanska dejavnost na Zemlji • očitno so ti seizmični pasovi meje med “bloki” – ploščami v skorji • večina plošč vključuje tako oceansko kot kontinentalno skorjo • spodnja meja plošč ne more biti MOHO, najboljši kandidat je naslednja velika seizmična diskontinuiteta – astenosfera – ki je hkrati reološko šibka cona (bingo!) • teorija TP (McKenzie, Morgan, 1968) združuje hipotezi o širjenju morskega dna in premikanju kontinentov • zunanjo lupino Zemlje sestavlja 14 velikih litosferskih plošč (in še precej manjših mikroplošč) • litosferske plošče se premikajo po duktilni astenosferi • plošče se tesno stikajo in se ne premikajo neodvisno ena od druge (torej, večja sprememba gibanja ene od plošč nujno vpliva tudi na ostale plošče) • plošče so toge; deformacije so omejene na robove (stike) plošč (glej karto razporeditve potresov!)
Robovi plošč• divergentni robovi: razmikanje plošč, praviloma na oceanskih hrbtih, nastajanje nove skorje • konvergentni robovi: primikanje plošč v subdukcijskih conah (podrivanje oceanske litosfere in njeno tonjenje v plašč) in kolizijskih conah (trk kontinentalnih plošč; ni subdukcije ker je kontinentalna litosfera “lažja” in se ne subducira v plašč) • transformni robovi: horizontalno drsenje ene plošče ob drugi • (N.B.: premiki plošč na stikih so lahko tudi poševni glede na orientacijo robu)
Divergentni roboviDivergentni robovi • vzdolž oceanskih hrbtov • razmikanje se lahko dogaja tudi v kontinentalni litosferi (Vzhodnoafriška tektonska cona)
Konvergentni robovi• subdukcijske cone (ocean-kontinent in ocean-ocean) • kolizijske cone – kolizijski orogeni
Transformni robovi• transformni prelomi prečno na oceanske hrbte • kontinentalni transformni prelomi (npr. Jordanija, Alpski prelom na Novi Zelandiji)
Eulerjev teorem• kakršnokoli gibanje toge plošče po površju krogle matematično opišemo kot rotacijo okoli osi, ki poteka skozi središče krogle • prebodišče osi rotacije s površjem imenujemo eulerjev pol • gibanje litosferske plošče torej popolnoma opišemo, če podamo lokacijo njenega eulerjevega pola, ter hitrost in smisel rotacije (urna, protiurna smer) • npr.: translacija (drsenje) plošče: eulerjev pol je lociran daleč stran od plošče • npr. rotacija plošče: eulerjev pol je lociran na plošči • koncentrični krogi okoli eulerjevega pola nam podajajo trajektorije gibanja plošče (smer in hitrost premikanja)
Opiši gibanje litosferskih plošč• medsebojno gibanje dveh plošč opišemo z eulerjevim polom relativnega gibanja ene plošče na drugo • Primer: eulerjev pol premikanja Pacifiške plošče glede na Severnoameriško • orientacija stika med ploščama glede na smer trajektorij gibanja določa naravo stika (divergentni, konvergentni, transformni)
DOLOČANJE RECENTNIH PREMIKOV PLOŠČ• transformni prelomi so vzporedni trajektorijam eulerjeve rotacije plošče • pravokotni krogi se sekajo v eulerjevem polu • hitrost premikanja plošče se spreminja odvisno od oddaljenosti od eulerjevega pola! • uporabimo najmlajše magnetne anomalij • smer premikanja plošč kažejo tudi žariščni mehanizmi močnih potresov • (danes še: GPS meritve premikov • iz teh podatkov je mogoče določiti eulerjeve pole relativnega gibanja vseh parov litosferskih plošč, ki so v stiku • dobimo globalni model kinematike plošč (npr. NUVEL-1
Vroče točke• Havaji so linearen niz vulkanskih (bazaltnih) otokov v severnem Pacifiku • starost otokov se povečuje proti NW • niz se nadaljuje pod vodno gladino v podvodno verigo, ki nato zavije bolj proti N v verigo podvodnih gora Emperor • razlaga: otočje se nahaja nad “vročo točko”, kjer vroč material iz plašča prodira proti površju in s segrevanjem litosfere povzroča vulkanizem • ugasli vulkani se ohladijo in se zato pogrezajo
Določanje preteklih premikov ploščpaleomagnetizem: • APW opisuje premikanje plošč skozi zgodovino (vendar brez podatka o zemljepisni dožini!) • inklinacija kaže na zemljepisno širino (paleoširinski referenčni okvir) • problem kolizijskih con: • koliko litosfere je vključene v močno deformiranih kolizijskih orogenih? • od kod prihajajo ti fragmenti? • koliko oceanske skorje je bilo subducirane?