Školjke (bivalve) so razred morskih in sladkovodnih mehkužcev, ki jih opredeljuje s sklepom povezana dvodelna lupina • Lupini sta povezani z gibkim ligamentom, ter se odpirata in zapirata s pomočjo močne mišice imenovane aduktor • Školjke se prehranjujejo s filtriranjem vode, pri čem lovijo drobce hrane in plankton na svojih škrgah – migetalke povzročajo vodni tok, ki transportira suspendirano hrano, ki jo školjke nato odfiltirajo. • Školjke, ki živijo priraščene na morskem dnu nimajo simetričnih in enako velikih lupin • Za razliko od polžev, školjke nimajo glave • Pojavijo se v srednjem kambriju in živijo še danes

Subclassis Anomalodesmata • Chondrodonta joannae (Choffat) – kreda (cenomanij)

• Anatomski elementi

Palialna linija – brazgotina na notranji površine lupine školjk, ki označuje pritrdišče plašča školjke Palialni sinus – mesto v lupini, ki ga plašč školjke ne prekriva Umbo – najstarejši del školjke v bližini sklepa. Ligament – prožna struktura na dorzalni strani lupine, ki povezuje školjčni lupini. Mišični odtis – mesto pritrdišča aduktorskemišice, ki uravnava odprtost lupin Sklep – mesto, kjer sta školjčni lupini povezani – vsebuje ligament in sklepne zobe Sklepni zobje – so majhni izrastki alo odprtinice, ki pomagajo poravnati in zakleniti lupino ko je le-ta zaprta

Subclassis Anomalodesmata • Chondrodonta joannae (Choffat) – kreda (cenomanij)

• Morfologija lupine

A – okrogla B – krilasta (alatna) C – ušesasta (aurikulatna) D – pahljačasta E – subkvadratna/trapezoidna F – trikotna G – mečasta H – podolgovato eliptična

Subclassis Anomalodesmata • Chondrodonta joannae (Choffat) – kreda (cenomanij)

Lupina trapezoidne oblike z debelo steno • Ornamentacijska rebra so radialna in posteriorno koncentrično povijajo • Sklep je raven in taksodonten z ravno razporejenimi in vzporednimi sklepnimi zobmi • Mišična odtiska sta enako izrazita • Značina za morska okolja

Subclassis Pteriomorphia • Arca diluvii (Lemarck, 1805) - miocen

Subclassis Anomalodesmata • Chondrodonta joannae (Choffat) – kreda (cenomanij)

Trikotna lupina s skelpom brez zob. Zelo visoka in ozka. Ventralni rob je gladek in zaokrožen • Od vrha proti sredini poteka greben, ki je v začetku ozek in oster, ventralno pa se razširi in zaobli. • Na površini so koncentrično-ovalne prirastnice • Mišični odtis je majhen. • Mytilus se pritrjuje z bisusnimi nitmi na trdo podlago. • Živi v medplimskem pasu. Med nizko plimo lahko preživi več ur na suhem, tako da hermetično zapre lupino. Lahko živi tudi v brakičnem okolju

Mytilus aquitanicus (Mayer, 1858) - oligocen Subclassis Pteriomorphia

• Lupina je subkvadratna do ovalna. Običajno višja kot širša. • Leva lupina je navadno bolj konveksna od desne. Značilna so koncentrična rebra • Na sklepni površini so ozke zarere; prizmatska plast je pri zgornjekrednih Inoceramus-ih zelo debela in jo lahko pogosto ločimo od kamnine • Bentoška školjka, ki se je pritrjevala z bisusom ali cementacijo na trden substrat • Dober vodilni fosil

Subclassis Pteriomorphia • Inoceramus sp. (Sowerby, 1814) – jura-kreda

• Aragonitna lupina ima pahljačasto obliko, ki lahko doseže višino do 75 cm • Obe lupini sta po velikosti, obliki in debelini enaki, ter se tesno prilegata – vzdolžni presek je pogosto valovit • Na substrat se pritrjuje z desno lupino • Posamezne vrste so predstavljale monokolonije v obliki podmorskih trat • Živele so v plimskem pasu, tako da so se njihove lupine lahko popolnoma zaprle. Podobno jee značilno ob nastopu anoksije – takrat se je namesto aragonitne matice izločala psevdoprizmatska plast.

Subclassis Pteriomorphia • Lithioperna sp. (Mayer, 1858) – spodnja jura

• Lupina je tanka in v obliki variira od ovalne do rombične, lupini sta neenaki in bočno asimetrični • Na površini so vidna radialno urejena rebra in valovite koncentrične linije • Sklepni rob je viden, ušesca so slabo razvita • Značilno morski organizem s psevdoplanktonskim načinom življenja ali kot bentoški opertunist • Pritrjuje se z bisusom, ki protrudira iz desne lupine • Mirna, topla in prezračena morja

Subclassis Pteriomorphia • Posidonia wengensis (Giebel, 1857) – sr. trias, ladinij

• Značilne so izrazita radialno žarkasta rebra • Rebratost ni omejena na zunanjo površino lupine, tamveč je vidna tudi v notranjosti lupine (kameno jedro je isto kot lupina) • Obe lupini sta na pogled enaki, umbo ne štrli prek roba ravnega sklepa, nima ušesc • Školjka brez vidnega palialnega sinusa, ligamentnih jamic in sklepnih zob

Subclassis Pteriomorphia • Daonella lommeli (Wissmann, 1841) – sr. trias, ladinij

• Značilna je ušesasta aurikulatna lupinica z močno izraženimi radialnimi in šibkimi koncentričnimi rebri • Anteriorno ušesce je krajše od posteriornega • Način življenja Posidonij, Halobij in Daonel je podoben – bentoški organizmi, vagilno ali sesilno, lahko tudi nektonsko • Živijo v mirnem ali rahlo agitiranem okolju z muljastim dnom (mikrit) v globinah do 200 m

Subclassis Pteriomorphia • Halobia styriaca (Mojsisovics, 1874) – zg. trias, norij

• Zelo majhna lupina radialnimi in šibko izraženimi koncentričnimi rebri • Lupina je okrogla ušesasta, pri čem je anteriorno ušesce manjše od posteriornega • Ventralni rob je intergripalen, sklep je enostaven

Subclassis Pteriomorphia • Monotis salinaria (Schlotheim, 1820) – zg. trias, norij

• Lupina je skoraj simetrična, desna je konveksna, leva je rahlo konkavna ali konveksna • Ušesci (aurikula) sta enako veliki, ligament leži v plitvi ligamentni jamici • Značilna so močna radialna rebra • En mišični odtis blizu središča lupine, rob je intergripalen, sklep je raven • Plava s hitrim zapiranjem lupine; na robu plašča ima nameščene enostavne oči z lečo in dvoplastno mrežnico, peščena območja precej globoke vode • Velikost posameznih vrst znotraj rodu se zelo razlikuje • Podoben je rod Chlamys, ki pa ima anteriorna ušesca večja od posteriornih, kot tudi razločno bisusno zajedo

Subclassis Pteriomorphia • Pecten sp. (Müller, 1776) – kreda-recentno

• Debela lupina • Leva in desna lupina nista enaki – desna lupina je bolj konveksna in ima zelo izrazit apeks • Z desno lupino je zasidrana na morsko dno • Radialna rebra so porasla z različno velikimi trni • Intergripalni rob, ligament želi v centralni votlini, velik mišični odtis v sredini lupine • Obalni predeli s toplo in prezračeno vodo ali globoka voda s kamnitim dnom

Subclassis Pteriomorphia • Spondylus sp. (Linnaeus, 1758) – jura-recentno

• Majhna lupina z jasno vidnimi koncentričnimi rebri • Značilna za spodnje-triasne plasti, neposredno po permsko-triasnem izumrtju

Subclassis Pteriomorphia • Pseudomonotis (Claraia) clarai (Bittner, 1901) – sp. trias

• Trikotna, klinasta, nazaj razpotegnjena lupina. Vzdignjen, močan in podvit vrh. Izbočenost je največja tik za prednjim robom ob vrhu • Za izbočenim delom lupine sledi ozek, ventralno pa zelo širok plitev jarek, ki se začne takoj za vrhom • Posteriorno se lupina močno zoži in konča s kratkim zadnjim robom • Na šibko izraženem grebenu se lupina proti vrhu ostro prelomi in podvije proti zadnjemu zgornjemu robu. Sprednji zob se v loku spusti in se spoji spredaj s konveksnim, zadaj pa z vbočenim trebušastim robom • Leva lupina nosti velik, štrleč, trikotni glavni zob • Prisotna so drobna in ostra koncentrična rebra • Morska semiinfavna ali plitva infavna

Subclassis Palaeoheterodonta • Pachycardia rugosa (Hauer, 1857) – karnij

• Robustna, precej izobčena, nazaj razpotegnjena trapezoidna lupina z velikim ušescem • Vrh je zelo močan in na temenu nekoliko sploščen, pomaknjen precej nazaj na konec prve tretjine lupine • Na zelo izrazitem grebenu, ki se začne za vrhom in se končuje na zadnjem robu, se lupina strmo prevesi proti zgornji zadnji strani, ki je izoblikovana v večje trikotno ušesce • Značilen enakomerno ukrivljen, ne preveč izstopajoč konveksen sprednji rob. Ventralno je rob dolg, rahlo ukrivljen, zadnji pa kratek in slabo zaokrožen. • Sklep je močan

Subclassis Palaeoheterodonta • Trigonodus carniolicus (Waagen, 1907) – karnij

• Lupina je ovalno trikotna krilasta. Lupini sta različni, asimetrični – leva je bolj izbočena in ornamentirana od desne. • Močan greben, ki poteka od vrha do stika zadnjega in trebušnega roba. Na zadnji strani potekata od vrha do zadnjega roba dve šibkejši obli rebri – zadnje ostrejše se pričenja na konici vrha, sprednje pa nižje – loči ju zajeda. • Greben je na meji posteriornega dela brez zob • Sklep je na levi lupini. Osrednji zob je močan in trikotne oblike in top • Poleg radialnih reber so prisotne še koncentrične linije postavljene pred greben • Blatna plitva voda z veliko terigenega dotoka, infavna

Subclassis Palaeoheterodonta • Myophoria keffersteini (Bronn, 1834) – karnij

• Majhna lupina trikotne oblike • Značilno so radialni grebeni, ki ne dorzalno ne segajo do vrha

Subclassis Palaeoheterodonta • Costatoria costata (Zenker, 1833) – sp. trias

Dve skoraj enaki lupini, lateralno asimetrični. • Na površini lupine je koncentrična ornamentacija • Močno pritrdišče za zunanji ligament • Izrazito razvit palialni sinus • Sklep ima na vsaki strani tri kardinalne zobce brez lateralnih sklepnih zob • Živi zakopana v sediment, iz katerega gledata le dva sifona • Tanka in narebrena lupina je nadomestek debele lupine, ki školjko zaščiti pred predatorskimi polži – npr. Naticidi (Natica sp.)

Subclassis Palaeoheterodonta • Venus sp. (Linnaeus, 1758) – oligocen-rec.

• Okrogla, srčasta lupina z dvema enakima loputama, ki anteriornoposteriorno asimetrični • Školjke so okrašene z radialnimi rebri iz katerih pri določenih vrstah izraščajo bodice • Sklep je sestavljen iz dveh kardinalnih zob in enega lateralnega zoba spredaj in zadaj. Zunanji ligament je kratek. • V desni loputi sta spredaj dva zoba; dva skoraj enako velika mišična odtiska. Palialna linija je neprekinjena. • Zelo mobilna školjka z dolgo prstasto nogo. • Živi blizu obale v peščenih ali muljastih sedimentih.

Subclassis Palaeoheterodonta • Cardium sp. (Linnaeus, 1785) – miocen-rec.

• Skoraj kvadratna, rombasta lupina. Od vrha navzdol poteka greben, pomaknjen proti anteriornemu in ventralnemu robu • Živi v sladki in brakični vodi kot semi-infavna (plitvo zakopana v sediment, kjer je z bisusnimi nitmi pritrjena na kameni substrat)

Subclassis Heterodonta • Congeria rhomboidea (Hoernes, 1867) – pliocen

• Lahko meri tudi več kot 10 cm • Čokata z močno zaviti vrhovi • Srčasta oblika – njeno staro ime je Glossus humanus, kar pomeni človeško srce

Subclassis Heterodonta • Isocardia cor (Linnaeus, 1767) – miocen

• Gladka, tanka in krušljiva porcelanasta lupina • Značilne so gosto posejane koncentrične prirastnice

Subclassis Heterodonta • Cyrena semistriata (Deshayes, 1830) – oligocen

• Okrogla in gladka lupinica ornamentirana z koncentričnimi prirastnicami • Vrh je rahlo zasukan nazaj • Sklep je heterodonten, palialni sinus je jasno izražen, prav tako dva mišična odtiska

Subclassis Heterodonta • Callista chione (Linnaeus, 1758) – recentno

• Lupina podolgovate eliptične oblike z koncentričnimi prirastnicami. Lupini sta precej debeli in simetrični • Area je razširjena, tako da ventralni del močno zeva • Živi zakopana v sedimentu iznad katerega gleda le kljun

Subclassis Heterodonta • Panopea menardi (Ménard de la Groye, 1807) – miocen

• Zelo majhna lupina; stisnjena z obeh strani, saj obdaja le prvi del telesa s katerim prodira v podlago • Mehansko vrta v les in prebavi narezano žagovino, pri tem prevleče izvrtano vrtino s kalcijevim karbonatom • Vrtina je lahko dolga tudi več kot 100 cm in je zaprta s kalcitnim pokrovčkom

Subclassis Heterodonta • Teredo sp. (Linnaeus, 1758) – kreda-recentno

• Spada v skupino Megalodontid, ki so značilne školjke v zgornjetriasnih plitvovodnih karbonatih. Večinoma so ohranjena le njihova kamena jedra, redko tudi lupine, vendar pa trdota kamnine in rekristalizacija onemogočata njihovo izolacijo. Taksonomija Megalodontid torej temelji na arhitekturi kamenih jeder • Družina Megalodontidae sestoji iz 8 rodov: Ampezziana, Conchodon, Gemmellarodus, Neomegalodon, Paramegalodus, Rhaetomegalodon, Rossiodus in Triomegalodon • Triomegalogon tofanae je srednje velika školjka z rahlo neenakima lupinama – desna je bolj sploščena. Obris je nateriorno srčasto stisnjen, lateralno subtrikoten ter bolj visok kot dolg. • Vrh je pokončen in dvignjen, pri velikih primerkih rahlo ukrivljen navzdol • Lupina je zelo debela, posebno v umbonalno-kardinalnem delu; zunanjo skulptureiranost predstavljajo rastne linije, ki včasih tvorijo zelo nizke koncentrične gube • Stena je kalcitizirana iz dveh plasti (zunanja je tanjša od notranje) • Palialna linija je enotna, anteriorni mišični odtisek je zelo globok, ozek in podaljšano ovalen • Školjka je ležala s težkim umbonalnim delom v sedimentu, ventralni rob je gledal ven (semi-infavna)

Subclassis Heterodonta • Triadomegalodon (Neomegalodon) tofanae (Hoernes, 1876) – norij-retij

• Srednje velika do velika školjka z dvema enakima lupinama • Vrh je močno nagnjen nazaj • Značilen je masiven kardinalni zob v levi lupini in stranski zobje v obeh lupinah • Površina je gladka, z neizrazitimi prirastnicami • Na vsaki lupini je prisoten žleb • Živela je z vrhom zasidranim v morsko dno. Njena okrogla oblika ji je omogočala kotaljenje po morskem dnu med valovanjem brez poškodb na lupini

Subclassis Heterodonta • Pachymegalodus sp. (Tausch von Gloeckelsthurn, 1890) – sp. jura

• Neenaki lupini – leva lupina je prirasla, desna je ravna in pokriva levo kot spiralno zavit pokrovček. • V desni lupini sta dva zoba • Spada v skupino rudistnih školjk, ki so bili delno vkopani v podlago in se z bokom držali nad dnom.

Subclassis Heterodonta • Requienia ammonia (Goldfuss, 1837) – sp. jura

• Škatlaste, majhne lupine, ki so pogosto fragmentirane. • Značilna močna rebra.

Subclassis Heterodonta • Gyropleura sp. (Douvillé, 1887) – sp. jura

• Cilindrično-konična pritrjena spodnja (desna) lupina. Vrh je zmerno zaobljen. Lupina je debela okoli 10 mm, na površini zunanje plasti potekajo široka in zaobljena rebra. Lepo so vidne zmerno nagubane prirastne lamele.• Tri brazde na zunanji strani lupine ustrezajo stebričkom v notranjosti: L – ligamentni, S – analni, in E – škržni. Ligamentni stebriček je raven, na koncu odrezan ter vzporeden z analnim.Analni stebriček je čokat in v bazi rahlo stisnjen. Škržni stebriček ima v prečnem preseku podolgovato glavo ter dolg in zelo tanek pecelj. Glava je zasukana proti analnemu stebričku.• Zgornja (leva) lupina je rahlo konveksna, porozna, z dvena odprtinama (oskulum), kot pokrovček pokriva desno lupino.

Subclassis Heterodonta • Hippurites (Vaccinites) cornuvaccinum (Lamarck, 1801) – zg. kreda

• Neenaki lupini (desna prirasla čašasta, leva na njen tvori pokrovček) • Pritrjena lupina je konična ali cilindrična. Po celotni dolžini poteka izrazit žleb. Na sifonalni strani je nekoliko konkavna. • Zunanja plast – ostrak – je mehurjasto celična, sestoji iz velikih poligonalnih votlih prizem. Notranja plast je tanka. • Značilna je nagubana zunanja površina ki spominja ne stolp iz zloženih kornetov

Subclassis Heterodonta • Radiolites sp. (Lamarck, 1801) – zg. kreda

• Zelo različni leva in desna lupina. Leva je izrazito izbočena in v juvenilnem stanju prirasla. Desna je razvita v obliki ravnega pokrovčka. • Ornamentacija desne lupine je omejena na preproste, tanke rastne linije, medtem ko levo zaznamujejo jasno vidne prirastnice in veliko število lamel. Sklep je preprost, brez zob. Mišični odtisek jasno viden. • Živele so na območju karbonatnih platform. V današnjih morjih zaradi pritiska predacije rakov nepritrjene in polegle ostrige ne bi mogle preživeti. • Drugo ime: „Hudičev noht“

Subclassis Anomalodesmata • Gryphaea sp. (Lamarck, 1801) – zg. trias-jura

• Majhna do srednje velika. Značilni sta dve izrazito neenaki lupini, desna je konkavna ali sploščena,leva je konveksna in ima mnogo bolj izrazit vrh, ki je močno ukrivljen• V notranjosti je en mišični odtisek• Ornamentacija na desni lupini s koncentričnimi luskastimi striacijami, ki potekajo vzporedno z anteriornim robom lupine. Leva lupina je okrašena z listastimi rastnimi lamelami/luskami, včasih tudi z radialnimi rebri, iz katerih lahko izraščajo trni • Skupaj z rudisti uspevale na podmorskih pragovih na območju delovanja valov in morskih tokov – skupaj s torzijsko zavitimi rudisti – npr. Sabinia sp. • Najzgodnejše oblike eksogir so bile gladke, nato pa so sčasoma pridobile rebra in trne za sidranje na morsko dno

Subclassis Anomalodesmata • Exogyra sp. (Say, 1820) – kreda

• Desna lupina je ravna, razmeroma tanka, leva pa je navadno pritrjena na substrat in je listasto lamelarna in pogosto bolje razvita • Sklep je funkcionalen le v zgodnji fazi rasti; zelo širok ledvičast mišični odtisek skoraj na sredini lupine • Na desni lupini so koncentrične prirastnice na levi heterogena radialna rebra in neenakomerno razporejene prirastnice • Zaradi sesilnega načina življena je nepravilne oblike, pogosto živi v velikih skupinah, ki jih najdemo tudi v fosilnem stanju

• Ostrea crassissima (Linnaeus, 1758) – oligocen-miocen Subclassis Anomalodesmata

• Lupina je podobna ostreidni, podolgovata, trikotne, ovalne oblike z močnimi radialnimi rebri, ki dajejo značilen intergripalen rob na ventralnem delu lupine • Rebra se od dorzalnega dela v posteriorni smeri dihotomno razvejajo leva, pritrjena lupina je ob vrhu izbočena, desna lupina je pokrovna in rahlo vbočena • Na vrhu lupine je pritrjevalna ploskev, na notranji strani je videl del podolgovatega ligamentnega polja • Na polovici lupine je ob desnem robu večji, okrogel mišični odtisek, razdeljen v deve polji • Ime po Monte Caprile na Južnem Tirolskem

Subclassis Anomalodesmata • Lopha montiscaprilis (Röding, 1798) – karnij

Subclassis Anomalodesmata • Chondrodonta joannae (Choffat) – kreda (cenomanij)

Uvod v gastropode (1)

• Gastropodi so raznolik razred znotraj debla mehkužcev, ki izkazujejo izjemno raznolikost oblik in prilagoditev na življenjske pogoje. • Večina polžev razpolaga z eno, zavito hišico, zgrajeno iz kalcita, ki služi za zaščito mehkih telesnih delov v notranjosti. V nekaterih primerih so hišice lahko zelo reducirane ali celo odsotne. • Telo gastropodov je nesegmantirano in deljeno na tri dele: 1) glava, 2) noga in 3) visceralna masa. • Na glavi se pogosto nahajajo senzorični organi, kot so oči in tipalke; noga je mišično tkivo, ki ga uporabljajo za premikanje, pritrjevanje in odkopavanje. Visceralna masa vključuje prebavila, reproduktivne organe, dihala in obtočila

Uvod v gastropode (2)

Gastropodi razpolagajo z edinstveno prehranjevalno strukturo imenovano radula, ki je nekakšen zob pentljaste oblike, ki ga uporabljajo za strganje hrane • Gastropodi so izredno prilagoljivi in jih lahko najdemo v širokem naboru ekosistemov, od morskih, sladkovodnih do kopenskih. • Nekatere vrste so zelo specializirane za specifična okolja (tudi ekstremna), med tem ko je večina dokaj univerzalnih. • Večina gastropodov je dvospolnikov – kar pomeni, da razlikujemo moške in ženske osebke. Nekatere vrste so hermafroditne in tako razpolagajo tako z moškimi kot z ženskimi reproduktivnimi organi. Fertilizacija je eksterna ali interna. • V ekosistemih gastropodi nastopajo kot herbivori ali mrhovinarji, ter imajo tako pomembno vlogo pri kroženju hranil in imajo pomemben vpliv na populacije alge in drugih drobnih organizmov

• Orientacija gastropodnih hišic

Morfologija gastropodnih lupin

• Morfologija ustja gastropodnih lupin

• Bilateralno simetrična lupinica s 7 ali 8 karbonatnimi ploščicami • Lahko se zvije v defenzivno kroglico • Živi pritrjen na skalah, rastlinojed ali vsejed. • Brez oči.

Classis Polyplacophora • Chiton sp. (Linnaeus, 1758) - recentno

• Planispiralna, močno konvolutna ali involutna hišica z debelo lupino. • Medialno, v anteriorno-posteriorni smeri je prisoten greben. • Za ta rod je značilno, da ne vsebuje operkuluma, niti biserne matice.

Classis Gastropoda Ordo Archaeogastropoda • Bellerophon sp. (Lemarck, 1805) – perm

• Konična, običajno zelo debela, bilateralno simetrična lupina. • Lupina ni zavita, razen pri larvi. • Na notranji strani je blizu sredine dobro viden podkvast mišični odtisek. • Hišica je zunaj kalcitna in znotraj aragonitna, vendar ne vsebuje biserne matice. • Značilna za plitvovodna okolja, zlasti v plimskem pasu. Z nogo se pritrjuje na podlago. Rastlinojedi polž, ki strga alge

Classis Gastropoda Ordo Archaeogastropoda • Patella sp. (Linnaeus, 1758) – eocen-recentno

• Hišica ima obliko čepice, je nizka do visoka, s spiralno zavitim vrhom, pomaknjenim po daljši osi hišice proti posteriornemu robu in zavihanem proti zgornjemu robu hišice. • Bazalni del hišice je podaljšano ovalen do okrogel, anteriorna stran položna in dolga, posteriorna krajša in strma do zelo strma. • Posteriorna stran bazalnega dela je izbočena z nazobčano kolumelno ustnico. Zunanja ustnica je ozka, ustje je polkrožno in režasto. Apertura ima obliko črke D. • Na površini so številne koncentrično-eliptične spiralne linije. Hišice imajo tanke ali pa zelo debele kalcitne stene z izrazito odebeljeno kolumelo.

Classis Gastropoda Ordo Archaeogastropoda • Velates schmiedelianus – eocen

• Značilna trohoidna hišica pri kateri so suture med posameznimi zavoji ornamentirane s trni • Lupina zelo podobna rodu Werfenella

Classis Gastropoda Ordo Archaeogastropoda • Astraea rugosa (Linnaeus, 1767) – recentno

• Tipično turbinatna (stopničasta trohoidna) hišica; zadnji zavoj je zelo razširjen in konveksen. Zavoji so ponavadi le rahlo konveksni in okrašeni z gubami, ki lahko nosijo vozličke. • Ustje je široko in krožne oblike. • Kolumela je zelo zavita. • Lupina je debela v velikim zadnjim telesnim zavojem. • Predstavniki rodu Turbo živijo danes v toplih morjih z dobro prezračeno vodo.

Classis Gastropoda Ordo Archaeogastropoda • Werfenella (Turbo) rectecostata – sp. trias

• Izrazit zadnji zavoj, ki je včasih potegnjen naprej • Velikost lupine je večinoma okrog 10 mm • Površina hišice je prekrita s koncentričnimi rebri, ki pri slabše ohranjenih primerkih niso vidna.

Classis Gastropoda Ordo Archaeogastropoda • Natiria costata – sp. trias

• Konična jajčasta ali konično-fuziformna oblika. • Zadnji zavoj je enak 2/3 višine hišice. • Majhna in ovalna apertura. • Tanke prirastnice, lahko nosi rebra z vozli in bodicami. • Rod živi v sladki in brakični vodi od krede dalje.

Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Melanopsis vindobonensis – kreda-recentno.

• Konična, visoko stolpičasta in tanka hišica. • Sestavljena iz 8-20 konveksnih zavojev. Okrašeni so s spiralno urejenimi striacijami, spremljajo jih tanke prirastnice, ki se ukrivljajo proti notranji suturi. • Suture so globoke in linearne, vedno rahlo nagnjene. • Zadnji zavoj se le malo razlikuje od prejšnjih in ima včasih oglat zaključek • Apertura je ovalna, ustnice so tanke, kolumnela je gladka in ukrivljena • Hišico pregrajujejo prečna septa, ker polž ni živel po celotni hišici • Rastlinojed polž, ki najraje biva na mehkem peščenem morskem dnu na globini 6-200 m.

Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Turitella sp. – kreda-recentno

• Podobna Turitelli, le da so zavoji konkavni in ne konveksni.

Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Protoma carniolica – kreda-recentn

• Aberantna (netipična)sesilna oblika z devolutno hišico. • Ima kratek začetni del in nepravilno zavojnic. • Na površini so vidne prirastnice in vzdolžne linije. • Hišica je prilagojena na življeni na koralnih grebenih.

Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Vermetus sp. – trias-recentno.

• Bogato ornamentirana hišica s številnimi vozlički in rebrci. • Oblika podobna Turitteli, ustje je nameščeno močno postrani

Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Tympanotonus (Cerithium) margaritaceum – oligocen-miocen

• Posebnost so trni nanizani na zgornjem grebenu zavoja. • Pod trni je vidnih 5 ali več linij, ki so dobro vidne pri mlajših zavojih. Pri starejših zavojih se število grebenov zmanjša. • Visoka konična, vretenasta hišica iz 12-14 zavojev. Apikalni kot je okrog 25°. Zavoji se od vrha proti ustju počasi večajo po širini in višini. • Med zavoji so trni, na zgornjem grebenu vsakega zavoja je 10-12 trnov. • Ustje je ovalno s kratkim sifonalnim kanalov • Značilni za brakično do manj slano morsko vodo.

Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Tympanotonus hantkeni – eocen

• Velika hišica, ki lahko meri tudi do 75 cm • Stopničasti zavoji z gladko površino. Na zavojih so vidni veliki vozli. • Apertura je zelo široka, sifonalni kanal je kratek. • Rod je poznan od krede do danes.

Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Campanile giganteum – eocen

• Hišica je okrogla do kijasta, ozka. Zavoji so pri današnjih vrstah navadno gladki, pliocenski primerki pa nosijo enostavne ali vozlaste grebene. • Maloštevilni zavoji, relativno velik zadnji zavoj. Šivi med zavoji so precej globoki. • Široko polmesečasto ali ovalno oblikovano ustje. • Rod je poznan od karbona do danes. • Živijo v sladkih do brakičnih vodah.

Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Viviparus dezmania – karbon-recentno

• Vretenasta hišica. Zunanja ustnica se razširi v štiri do pet rogljev. • Drugo ime je „Pelikanovo stopalce“.

Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Aporrhais pespelecani – pliocen

• Globularna (kroglasta) hišica s kratkim koničnim vrhom. Malo število zavojev, ki se hitro večajo. • Suture so linearne, površina hišice je gladka. • Zadnji zavoj je okrogel in tvori glavnino hišice. • Apertura je polmesečasta, pod kotom 40-50° na glavno os. • Včasih lupina izkazuje šibke vzdolžne striacije. • Rod je poznan od krede dalje.

Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Natica sp. – kreda-recentno

• Vretenasta hišica • Vzdolž zavojev so izražena rebra

Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Stomatopsis sp.– zg. kreda

• Velika trnasta bikonična hišica z nizkimi in širokimi zavoji, ki se delno prekrivajo. • Na zgornjih delih zavojev so spiralne črte. Veliki trni na 7., 8., in 9. zavoju so prekriti s kalusom. Zadnji zavoj je brez trnov. • Prvi štirje zavoji so nizki in neornamentirani. Pri 5. in 6. se hišica močno razširi, zavoja sta nizka in širša kot visoka. V zgornjem poševnem delu imata približno 8 spiralnih tankih črt, pod njimi so na konveksnem delu vozliči, pod njimi pa sledi nizka, strma in gladka površina. Na 6. zavoju so opazni rahlo navzgor zavihani trni. Na 7. so že precej veliki. Največji so na predzadnjem zavoju.

• Zadnji zavoj obsega 2/3 hišice in nima trnov. • Veliko ovalno do hruškasto ustje s kratkim sifonalnim kanalom. • Notranja ustnica je gladka, zunanja je zelo tanka in ima nekaj krajših brazd. • Notranjost hišice je gladka. • Vzdolž celotne hišice potekajo številne ukrivljene osne prirastnice, ki so na zadnjem zavoju najbolj izrazite. Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Pereiraea gervaisi – miocen

• Visoko stolpičasta hišica. Zelo velik polž, ki dosega velikosti prek 20 cm. • Zavoji se le počasi večajo v premeru in dolžini. • Na zgornji in spodnji strani zavoji nosijo vozličke (bunkice). • Zelo razpotegnjeno ustje in sifonalni kanal. • Dolina Tople na Koroškem

Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Omphaloptychina rosthorni – zg. trias

Zavoj je deloma močno razvit, hišica je lahko izrazito stolpičasta (do 20x višja kot široka). • Zunanjost je slabo ali sploh ni okrašena. • Značilni so notranji izrastki stene in kolumele v prostor v zavojnici (dekorirana oz. kompleksna notranjost) • Določanje s pomočjo presekov.

Classis Gastropoda Ordo Neogastropoda • Nerinea sp. – jura-kreda

Debela, srednje velika vretenasta hišica z ozkimi koničnimi zavojnicami in velikim zadnjim zavojem. Zavoji so konveksni. • Ustje je veliko in zaokroženo, trikotno ali ovalno, zunanja ustnica je zaznamovana s tremi grebeni različnih kolumelarnih delov. • Na zunanji površini je mrežast vzorec iz širokih in pogosto zaobljenih osnih in ostrejših spiralnih grebenov, ki se med seboj križajo.

Classis Gastropoda Ordo Neogastropoda • Cancellaria sp. – kreda-recentno

• Gladka površina hišice. • Razpotegnejo nekoliko režasto ustje. • Značilen rastni pas.

Classis Gastropoda Ordo Neogastropoda • Ancillaria glandiformis – miocen

• Visoka vretenasta hišica, konkavni in skromno ornamentirani zavoji.• V zgornjih delih zavojev so razviti in neenakomerno porazdeljeni trni, v spodnjih delih pa manjše bodice.• Vzdolž vseh zavojev potekajo vijugaste prirastnice.• Zadnji zavoj je precej visok in predstavlja skoraj ¾ hišice. V zgornjem delu nosi zelo močne in vitke trne, sledi srednji konkavni del in nato izbočeni del na katerem sta dve spirali bodic. • Ustje je ovalno in podaljšano v dolg, ozek in v spodnjem delu rahlo ukrivljen sifonalni kanal. • Kolumela je gladka. • Epifavnistični predator.

Classis Gastropoda Ordo Neogastropoda • Clavatula laevigata – miocen

• Bikonična hišica z gladko površino ali izkazuje spiralne striacije. • Spirala ima tesno zavite zavoje, vedno krajše od aperture, ki je ravna, ima vzporedna robova in se anteriorno konča s sifonalnim kanalom. • Mesojed polž, ki živi na peščeni podlagi • Rod je poznan od zg. krede do danes

Classis Gastropoda Ordo Neogastropoda • Conus sp. – zg. kreda-recentno

• Ovalna do podaljšana, razpotegnjena hišica. • Površina nosi rastne lamele, ki tvorijo grobe in različno gosto razporejene izrastke (bodice, vozli, rebra). • Kratki zavoji, apikalno majhen protokon. • Velik zadnji zavoj, ovalna apertura, ustnice so vertikalne in odebeljene s kalusom. • Podaljšan sifonalni kanal • Živi na trdem in skalnatem morskem dnu • Izrastki so kratki, bolj čokat, robusten

Classis Gastropoda Ordo Neogastropoda • Murex hoernesi – miocen-recentno

• Opis podoben kot pri M. hoernesi z razliko, da ima M. brandaris večje in daljše bodice.

Classis Gastropoda Ordo Neogastropoda • Murex brandaris – miocen-recentno

• Subcilindrična do jajčasto-konična hišica s povsem involutnimi zavoji in zelo debelo steno. • Zadnji zavoj je izrazit, pokriva večji del hišice. • Brez ornamentacije; robova aperture sta vzporedna. • Pogosto ga najdemo v združbi s hiporiti in nerinejami, kar namiguje na življenje na grebenu, v topli in prezračeni morski vodi.

Classis Gastropoda Subclassis Opistobranchia • Troachaceton (Acteonella) giganteus – zg. kred

• Zadnji zavoj je velik in se konča s trombastim/lijakastim ustjem. • Značilen za močvirske predele.

Classis Gastropoda Subclassis Pulmonata • Lymnaea stagnalis – pleisotocen-recentno

• Majhen planispiralne, včasih šibko trohoiden polž s sinistralnim smislom dodajanja zavojev. • V pogleju od zgoraj je sploščen in rahlo konkaven; spodnji del je sploščen in rahlo ukrivljen. • Značilne so nežne, gladke prirastnice. • Sladko voden polž, rod je poznan od terciarja do danes

Classis Gastropoda Subclassis Pulmonata • Planorbis carinthus – recentno

• Kopenski polž s kroglasto hišico • Površina je gladka z vidnimi prirastnicami

Classis Gastropoda Ordo Stylommatophora • Helix adspera – recentno

• Cevasta, razpotegnjena, bilateralno asimetrična in na obeh straneh odprta karbonatna hišica, širša v anteriornem (sprednjem) delu. • Drugo ime je „Slonov zobček“ • Dorzalni del je na notranji strani zavoja, ventralna stran je konveksna. • Žival se premika s pomočjo cilindrične noge. • Hišica je vzdolžno narebrena in drobno granulirana. • Živijo z anteriornim delom zakompani v morsko dno. Gre za izključno morske organizme, ki lovijo s pomočjo tentaklov, ki obkrožajo njihova usta

Classis Scaphopoda • Dentalium sp. – sr. Trias-recentno

Uvod

• Cefalopodi ali glavonožci so najvišje razvita skupina morskih mehkužcev, z dobro razvito glavo, živčevjem in čutili, v katero danes uvrščamo sipe, lignje, hobotnice in navtilide, historično pa tudi amonite in belemnite. • Ime cefalopodi oz. glavonožci izhaja iz deskriptivnih lastnostih njihove telesne strukture, za njih je namreč značilna glava z dobro razvitimi senzoričnimi organi, vključno z očmi, ki veljajo za ene najbolj kompleksnih v kraljestvu živali. Noga je modificirana v tentakle ali roke, ki jih uporabljajo za premikanje, lov in manipulacijo objektov. • So nektonski organizmi, kar pomeni, da aktivno plavajo • Hobotnice veljajo za izjemno inteligentne saj izkazujejo izjemne veščine reševanja problemov, učenja in celo uporabe orodij, kakor tudi kompleksnega vedenja, kamuflaže, odpiranja kozarcev itd.

Uvod 2

• Večina glavonožcev je izjemno mobilnih, kar dosežejo z ekspulzijo curkov vode skozi organ v njihovem telesu imenovanem sifon. • Večina glavonožcev je aktivnih predatorjev; prehranjujejo se z ribami, raki in drugimi morskimi živalmi. Njihove tentakle so opremljene s kavlji ali priseski s katerim ujamejo in držijo plen. • Cefalopodi imajo kompleksne reprodukcijske strategije. Pri nekaterih vrstah samci uporabljajo specializirane roke imenovane hektokotili za prenos paketov sperme k samici. Po parjenju samice izležejo jajca, ki jih varujejo dokler se iz njih ne izležejo mladiči. • Praviloma je življenjska doba cefalopodov kratka v primerjavi z drugimi morskimi organizmi; denimo hobotnica živi le nekaj let. Nasprotno pa lahko organizmi kot je nautilus živijo nekaj desetletij.