Brahiopode pogosto imenujemo svetilkaste školjke – saj njihovi lupini spominjata na starinske oljne svetilke.
• Brahiopodi izgledajo kot školjke vendar gre za zelo različne organizme, ki so nesorodni.
• Lupine brahiopodov so zgrajene iz kalcita in so dvodelne – dorzalna in ventralna lupina.
• Gre za izključno morske organizme, ki živijo v plitvi ali v globoki vodi – od plimskega pasu do abisala.
• Živijo pritrjeni na trdih substratih kot so skale, koralni grebeni in lupine drugih organizmov.
• Prehranjujejo se s filtriranjem morske vode, od kod s posebnim organom filtrirajo nutriente in plankton.
• Brahiopodi imajo edinstveno specializirano prehranjevalno strukturo imenovano loforora, ki
se nahaja med obema lupinama. Lofofora sestoji iz pleteža tentaklov specializiranih za
filtracijo hrane.
• Za razliko od školjk imajo brahiopodi pedikel – mišičast pecelj, s katerim se pritrdijo na
morsko dno ali drugo površino
• Brahiopodi so bili v preteklosti bistveno pogostejši kot so sedaj – najpogostejši so bili v
obdobju paleozojika – prvič se pojavijo v obdobju kambrija.
• Danes poznamo med 300 do 500 živečih vrst brahiopodov, v primerjavi s tisočimi, ki jih
poznamo iz fosilnega zapisa.
• Brahiopodi veljajo za pomembne vodilne fosile pri določanju starosti kamnin ter korelaciji
plasti različnih starosti, ker je izjemno uporabno pri rekonstrukciji Zemeljske zgodovine.
