Geografija- J , JV in Srednja Evropa
🇸🇮
In Esloveno
In Esloveno
Practique preguntas conocidas
Manténgase al día con sus preguntas pendientes
Completa 5 preguntas para habilitar la práctica
Exámenes
Examen: pon a prueba tus habilidades
Pon a prueba tus habilidades en el modo de examen
Aprenda nuevas preguntas
Popular en este curso
Aprende con fichas
Modos dinámicos
InteligenteMezcla inteligente de todos los modos
PersonalizadoUtilice la configuración para ponderar los modos dinámicos
Modo manual [beta]
El propietario del curso no ha habilitado el modo manual
Otros modos disponibles
Escuchar y deletrearOrtografía: escribe lo que escuchas
elección múltipleModo de elección múltiple
Expresión oralResponde con voz
Expresión oral y comprensión auditivaPractica la pronunciación
EscrituraModo de solo escritura
Geografija- J , JV in Srednja Evropa - Marcador
Geografija- J , JV in Srednja Evropa - Detalles
Niveles:
Preguntas:
60 preguntas
| 🇸🇮 | 🇸🇮 |
| Naravne enote Srednje Evrope | Nemško - Poljsko nižavje Sredogorja s kotlinami Zahodni Karpati Alpe Panonska Kotlina |
| Nemško- Poljsko nižavje | Raztega se čez severni del Srednje Evrope Rahlo valovit nižinski svet s številnimi rekami in jezeri Prekrito je z morskimi in rečnimi naplavinami ter ledeniškimi nanosi Površje je preoblikovala pleistocenska kontinentalna poledenitev Zaradi ledenikov in ledeniških moren so reke izoblikovale številne ledeniške doline Številne plovne reke, daleč v notranjosti celine, so tudi zraven ledenikov preoblikovale površje Najpomembnejše reke so: Odra Visla in Laba (pristanišča) Prevladujejo travniki in mešani gozdovi, vmes so številna močvirja s trstičjem in barjem |
| Sredogorje s kotlinami | Grudasta gorstva Ležijo med Alpami in Nemško - poljskim nižavjem ter Karpati na Vzhodu So starega nastanka, zelo uravnana in lahko prehodna Številna nahajališča premoga in drugih rud, ob katerih so se razvila večja industrijska središča Prehodnost se kaže tako v prehodno celinskem podnebju kot tudi v prometu Številne široke doline, po katerih vidijo pomembne železniške, cestne in vodne poti Dve večji planoti ( Švabsko-Bavarska in Češko-Moravska planota Prevladujejo listnati in mešani gozdovi, ki se na višji nadmorski višini spremenijo v iglaste |
| Delitev Alp | Delitev Alp Severnoapneniške Alpe Južnoapneniške Alpe Centralne Alpe Zahodne in Vzhodne Alpe |
| Površje Alp | Površje Alp Mladonagubano gorstvo (Najvišjo gorstvo Evrope, Alpidska orogeneza) Posledice ledeniškega preoblikovanja( Ostri vrhovi, ledeniške doline, ledeniški nanosi, ledeniška jezera, ledeniške groblje ali morene-nasipi iz grušča ali peska, ki so nastali zaradi ledeniškega odlaganja, ledeniške kotanje Iz ledeniških jezer, ki so ponavadi v ledeniških kotanjah, pogosto tečejo ledeniški potoki in se združijo v alpske reke Največ ledeniških jezer je v Švici za turiste sta zanimiva tudi Comsko in Gardsko jezero v Italiji Bohinjsko in Blejsko jezero v SLO |
| Ledeniške doline | Tipična ledeniška oblika so tudi ledeniške doline v obliki črke U, z razširitvijo in s poglobitvijo rečnih dolin v obliki V Ko je prvotno rečno dolino v času poledenitve zapolnil ledenik, jo je razširil in poglobil Po umiku ledenika ima dolina obliko U Velike osamljene skale sredi pokrajine so Balvani Na oblikovanje površja Alp so močno vplivale tudi tekoče reke, še danes preoblikujejo površje s poglabljanjem in širjenjem ozkih sotesk, vintegarjev, z oblikovanjem rečnih dolin v obliki črke V S številnimi rečnimi tomuni ter z nanosi proda in peska |
| Karpati | Karpati Mladonagubano gorstvo, ki se v loku razteza od zahoda proti vzhodu in najprej proti jugu so ožji in nižji od Alp. Njihovi vrhovi segajo do 2500 metrov nadmorske višine Karpati so turistično manj razviti od Alp, a vseeno je v njih nekaj znanih zimskih turističnih središč |
| Panonska kotlina | Panonska kotlina Naravna enota Srednje Evrope je Panonska kotlina tektonska udorina sredi mladonagubanih gorovji Prevladuje nižinsko površje, ponekod se dvigujejo osamelci tudi več kot 1000 m visoki Na obrobju kotline se pojavljajo tudi gričevja, sestavljena iz sedimentov Panonskega morja |
| Lega Srednje Evrope | Lega Srednje Evrope Države v osrednjem delu Evrope, ki je prehodno območje med J in S ter V in Z Evropo tako v naravnem kot družbenem pogledu Nima izrazitih naravnih meja Od severa proti jugu se izmenjujejo nižine, sredogorja in mladonagubana gorstva Različni tipi podnebja na Območju severne Evrope |
| Zgodovinski oris območja Srednje Evrope | Zgodovinski oris območja Srednje Evrope Narodi Srednje Evrope so si v različnih zgodovinskih obdobjih delili skupno usodo Zaznamovala sta jo predvsem Nemško cesarstvo in Habsburška monarhija Skupni srednjeevropski kulturni prostor Blokovska delitev Evrope, po koncu druge svetovne vojne je srednjo Evropo za štiri desetletja razdelila na dva dela, drugačen gospodarski in politični razvoj držav Razvitejše kapitalistične države v zahodnem delu pod vplivom Z Evrope in ZDA Nerazvitejše države v vzhodnem delu pa pod vplivom SZ (komunizem) Padec Berlinskega zidu leta 1989: Podane možnosti za ponoven razvoj demokracije Propad komunizma in Vstop držav v EU leta 2004 Še danes opazne gospodarske razlike med državami |
| Berlinski zid- | Berlinski zid- je bila prepreka, dolga preko 150 km, ki je med letoma 1961 in 1989 delila vzhodni in zahodni Berlin |
| Razlike v gospodarski razvitosti | Razlike v gospodarski razvitosti Še vedno razlike med “ starimi” in “ novimi” kapitalističnimi državami V Nemčiji manjši gospodarski problemi po letu 1990( po združitvi obeh Nemčij) Avstrija in Švica spadata med najbolj gospodarske razvite države Evrope Države vzhodnega dela S. E so bile že pred 2. svetovno vojno slabše gospodarsko razvite ( izjema Češka) Po zasedbi Rdeče armade ( SZ) so gospodarsko še bolj nazadovale- razvoj planskega gospodarstva, enostranskega sistema- (komunizem) Po prehodu v tržno gospodarstvo( po letu 1990) so propadla številna podjetja in tovarne ( veliko podjetij je prišlo v roke tujega kapitala) |
| Razlike v sestavi prebivalstva | Razlike v sestavi prebivalstva Večina prebivalstva v zahodnem delu srednje Evrope govori nemško v zahodnem delu pa slovansko izjema je madžarščina v severnem delu Nemčije prevladuje protestantizem, v južnem delu Srednje Evrope pa katolištvo Katoliška cerkev najbolj vpliva na življenje na Poljskem Nemčija, Švica in Avstrija so najrazvitejše( države s številnimi imigranti) |
| Degradacija okolja | Degradacija okolja v državah vzhodne Srednje Evrope velik poudarek na razvoju industrije(težka industrija) Bivša NDR želela tekmovati za ZRN( energijo pridobivali iz lignita, ki vsebuje veliko več žvepla kot črni in rjavi premog Velika onesnaženost zraka Črni trikotnik= tromeja med NDR, Češko in Poljsko( eno najbolj okoljsko degradiranih območij Evrope) Med leti 1991-2000 se je stanje zelo izboljšalo Močno zmanjšanje emisij SO2 Manj opazno zmanjšanje izpustov NO2( v prometu, dvig osebnega standarda prebivalstva) |
| Prometna povezanost držav | Prometna povezanost držav Dolga veriga Alp (1200 km) je velika ovira za razvoj prometa Prometne poti čez Alpe že v Antiki Številne cestne povezave čez Alpe Izgradnja modernejših cest, številnih predorov in viaduktov Pot čez Alpe vodi tudi preko Številnih gorskih prelazov Močno povečan tranzitni promet Zaradi Povečanega prometa se pojavijo števini okoljski problemi v Alpskih državah Omejitev cestnega tovornega prometa V Švici večino transportnega prometa po železnici |
| Gospodarske značilnosti Alp | Gospodarske značilnosti Alp Dolga stoletja se je prebivalstvo večinoma ukvarjalo z živinorejo( hlevsko in visokogorsko- pašno) Izgradnja številnih akumulacijskih jezer v visokogorju za potrebe hidroenergije Območje izseljevanj prebivalstva Preobrat prinese razmah turizma Izgradnja hotelov, nastanek kopališč, zimski in poletni turizem(ST. Moritz, Davos,Kitzbühel, Bad Gastein, Schladming, Wengen..) |
| Lega | Lega Obsega le del držav ob Sredozemskem morju Najrazvitejše sredozemske države ( v blokovski delitvi del evropskega zahoda) Pojem Sredozemlje- označujemo svet na treh celinah (Evropi, Afriki in Aziji) Južno Evropo sestavljajo Države na Iberskem ( Pirenejski polotoku) Španija, Portugalska in Andora Države na Apeninskem polotoku Italija, San Marino in Vatikan Grčija Otoški državi Malta in Ciper K J Evropi lahko tudi prištevamo evropski del Turčije |
| Skupne značilnosti | Skupne značilnosti Lega ob Sredozemskem morju Polotoki( Iberski in Apeninski in Balkanski ) Otoki Sicilija, Korzika, Sardinija, Malta, Ciper, Kreta, Baeari, Liparski otoki…. Stranska morja(Jadransko, Jonsko in Egejsko) Zibelka evropske civilizacije in kulture Sredozemske dejavnosti To območje je tektonsko najaktivnejši del Evrope Lega na stiku Afriške in Evrazijske plošče Potresi in Aktivno vulkansko delovanje Etna, Vezuv, Stromboli, Volcano, Santorini |
| Skupne naravne značilnosti: | Skupne naravne značilnosti: površje, podnebje, rastlinstvo, prst primankuje tudi pitne sladke vode |
| Skupne družbene značilnosti: | Skupne družbene značilnosti: Velike razlike v gospodarski razvitosti posameznih pokrajin, turizem |
| Litoralizacije | Litoralizacije Pokrajine ob morju so ekološko preobremenjene |
| Vulkan(ognjenik) | Vulkan(ognjenik) Iz notranjosti zemlje na površje prihaja razbeljena lava, kosi strnjene lave ali pepel skupaj z vročim plinom Lava, je vroča raztaljena kamnina, ki izteka iz vulkanskega žrela ali skozi razpoke na površje |
| Potres: | Potres: je sinkovito nihanje tal, ki nastane zardai premikanja zemeljskih plošč Močnejši procesi so večinoma tektonskega izvora in nastajajo kot posledica neznanih lomov v zemeljski skorji, ki jih povzroča premikanje litosferskih plošč Drugi pogostejši naravni vzroki potresov so vulkanska dejavnost in plazovi |
| Površje Južne Evrope | Površje Južne Evrope Sestavljajo jo številni polotoki, otoki in otočja obala je zelo razčlenjena, s številnimi stranskimi morji , z zalivi in morskimi ožinami Izmenjanje mlado nagubanih gorstev z vmesnimi nižinami, kotlinami in dolinami |
| Mladonagubana gorstva | Mladonagubana gorstva Južna Evropa je v povprečju najvišja, saj se vseskozi vleče veriga mlado nagubanih gorstev, ki se praviloma raztezajo od zahoda proti vzhodu: Kantabrijsko gorovje in Pireneji na severnem delu Betijsko gorovje s Sierro Nevado na jugu Iberskega polotka Za Alpe je značilna slemenitev v smeri od Z proti V Apenini( Apeninski polotok) in Dinarsko gorstvo potekata v smeri od SZ proti JV Dinarsko gorstvo se na J Balkanskega polotoka nadaljuje v Šarsko-pindsko gorovje Mladega nastanka sta še Karpati in Balkan Mladonagubana gorovja segajo med 2000 in 3000 metrov višine Imajo strma pobočja, previsne stene in so težjo prehodna Praviloma niso bogata z rudami |
| Staronagubana gorstva | Staronagubana gorstva Po sredini Pirenejskega polotoka, ki je dobil ime po gorovju Pireneji oz. Iberskem polotoku, če ga imenujemo po starodavnih prebivalcih Ibercih, poteka staro nagubana planota Meseta. Edino gorstvo starega nastanka v Južni Evropi so še Rodopi |
| Vodovje | Vodovje Reke o kratke, saj izvirajo v mladonagubanih gorstvih , ki ne ležijo daleč stran od obal( okoli 500km dolge) Ena izmed najdaljših rek Južne Evrope je reka Pad(652 km izliva v Jadransko morje) Tajo, Douro, Ebro |
| Nižine | Nižine NIžine v Južni Evropi so ob obalah in večjih rekah Največja je Panonska nižina, ki sega sem iz Srednje Evrope, in Vlaška nižina v spodnjem toku reke Donave V severni Italiji ob reki Pad je Padska nižina, ki predstavlja gospodarsko središče Italije |
| Tipi podnebja: | Tipi podnebja: Sredozemsko podnebje( ob obalah Sredozemskega morja) Gorsko podnebje ( visoka gorovja) oceansko podnebje ( ob Atlantski obali) Kontinentalno podnebje ( v notranjosti Iberskega polotoka- Meseta) |
| Oceansko podnebje : | Oceansko podnebje : SZ in S del Iberskega polotoke padavine tudi v poletnih mesecih, značilno bujno travniško rastlinstvo Ta del obale se imenuje Costa Verde- zelena |
| Kontinentalno podnebje: | Kontinentalno podnebje: Območja v notranjosti polotoka ( Meseta) imajo precej manj padavin Poleti pokrajina daje videz polpuščave.( Zaradi sonca in ožgane trave) |
| Gorsko podnebje | Gorsko podnebje prevladuje v goratem zaledju držav Južne Evrope( Pirineji in Alpe) |
| Sredozemsko podnebje | Sredozemsko podnebje vroča in sušna poletja ter mile in vlažne zime( J Španije in J Portugalske) Ker zahodni vetrovi iz Atlantskega oceana prinašajo padavine jih je veliko več v zahodnem delu Sredozemlja kot v Zahodnih delih Sredozemlja Količina padavin v Sredozemlju se poveča tudi ob številnih orografskih pregradah Hladna polovica leta je veliko bolj namočena |
| Značilnosti rastlinstva | Značilnosti rastlinstva Z značilnostmi podnebja bi se ujemalo tudi naravno rastlinstvo- če ne bi bilo človeškega vpliva Naravno sredozemsko rastje je mediteranski zimzeleni gozd(hrast plutovec, oljka) Prekomerno izsekavanje gozda in krčenje s pašo Veliko območja danes prerašča rastje- Makija in gariga |
| Značilnosti Makije | Značilnosti Makije Je značilno sredozemsko rastoče grmičasto rastlinje visoko nekaj metrov Pogosto se razvija tedaj, ko je človek zaradi prekomernega izkoriščanja uničil prvobitne gozdne sestave Sestavljajo jo razne grmovnate rastline z usnjatimi zimzelenimi listi, kot npr. Razne krhlikar, mirta, hrast Navadni lovor, rožmarin… |
| Značilnosti garige | Značilnosti garige Gariga je nizko do 2 m visoko zimzeleno trnasto grmičasto rastlinstvo prevladujejo bodljikavi hrast, rožmarin in sivka predstavlja naslednjo fazo degradacija rastlistva |
| Prebivalstvo | Prebivalstvo V preteklosti so imele družine v državah J Ecrope veliko otrok( Španija, Grčija, Portugalska..) Iz območij teh držav so se ljudje množično selili v Ameriko J Evropa je zelo neenakomerno poseljena(zelo gosta poselitev v padski nižini in ob obalah, redka v notranjosti olanot) |
| Države poseljenost | Italija: prebivalstvo je močno zgoščeno v S delu države Španija: Najgosteje poseljena so Katalonija, Baskija, območje Madrida in ravnine ob obali Portugalska: Ena tretjina Portugalcev živi v Lizboni in Portu oziroma v njeni okolici Selitev je gostejša predvsem ob Atlantski obali Grčija je redko poseljena večina prebivalcev živi v kotlinah in ob obali ;skoraj polovica na območju Aten in Soluna Malta Je gosto poseljena, saj na majhnem območju živi veliko prebivalcev Vatikan, San Marino, Monaco Imajo majhno število prebivalcev, ki Živijo na zelo majhni površini, zaradi česar pa je poselitev gostota razmeroma visoka |
| Jezikovna in narodna sestava | Jezikovna in narodna sestava Pestra jezikovna sestava prebivalstva na Iberskem polotoku Italija je narodno dokaj homogena država, čeprav so med severom in jugom države velike razlike V južni Evropi živijo tudi številne narodne manjšine in mali narodi Katalonci, Baski, Sardinci ž, Furlani, Južni Tirolci, Maltežani |
| Kmetijstvo | Kmetijstvo Tradicionalna oblika kmetijstva, je v Italiji bila veliko časa ekstenzivno kmetijstvo Pridelovali so največ žit, oljk in vina Razvita je bila tudi ekstenzivna živinoreja(drobnica) Razvito je bilo predvsem samooskrbno kmetijstvo Razvoj kmetijstvo so uvirali naravni dejavniki: pomanjkanje naravnih površin manjša kolićina padavin plitve in slabo rodovitne prsti zaradi krčenja gozd je nastala močna erozija |
| Namakalni sistemi | Namakalni sitemi Največja težava poleti je pomanjkanje padavi prsti so plitve in slabo rodovitne manj primernih površin povečana erozija prsti V ravninah so že Etruščani in Rimljani razvili namakalne sisteme AKVADUKT Danes imajo na ravninah kanale z zapornicami, ki delujejo po nekem namakalnem redu tam je razširjeno gojenje zgodnje zelenjave, sadja in cvetja. Zaradi teh sistemov lahko letno pridelajo več letin na pobočjih pa so naredili kulturne terase z podprtimi zidovi na teh gojijo predvsem vinsko trto, olive in zgodnje sadje Največ namakalnih površin je ob reki Pad v S Italiji, kjer predvsem pridelujejo koruzo sladkorno peso in riž Največ bombaža pridelajo v Grčiji, kjer izvažajo še olivno olje, grozdje in zelenjavo Zaradi posebnih razmer je omogočeno gojenje sadja in drugih industrijskih rastlin, katerih ni v Evropi drugje mogoče gojiti |
| Posledice in značilnosti kmetijstva | Posledice in značilnosti kmetijstva Vzrok za opuščanje kmetijskih površin ni delovne sile odhod v mesta oteženo kmetovanje in obdelava Velika razdrobljenost površin Največja proizvajalka oliv je Španija |
| Pridelava | V Andaluziji( na J Španije) obsegajo oljčni nasadi tudi do 80% kmetijskih površin Značilno zimzeleno drevo J Evrope je hrast plutovec 20 metrov visoko drevo, ki ima 20 cm debelo skorjo, iz katere pridobivajo pluto Latifundije- več kot 200 ha ,prevladuje ekstenzivne oblike kmetijstva, gojenje oljk, pšenica inovce. Z Njimi so prekomerno izkoriščali zemljo Minifundije- majhne kmetije, katere so kmetje podedovali ali vzeli v zakup. primerne za samooskrbno kmetijstvo. Po vstopu v EU se je povečal trg za njihove izdelke Pri povečanju kmetijske proizvodnje, je to prispevalo tudi k gradnji novih prometnih poti Modernizacija kmetijstva je zajelo le območja z najprimernejši zemljišči, obalne ravnice Žitno poljedelstvo( intenzivna pridelava žitaric, koruze , pšenice) pridelava zelenjave, agrumov, vina in oljk Zaslužki omogočijo izgradnje namakalnih sistemov, rastlinjakov, uoprabo gnojil… |
| Značilnosti turizma | Značilnosti turizma Razvoj turizma Prvi zametki turizma so se pojavili v Grčiji- obdobje antika Mediteranska kultura, Naravne lepote Morje |
| Značilnosti turizma Španije | Značilnosti turizma Španije Gradnja turističnih infrastruktur, ki so spremenili pokrajino Na obalah so stolpnice in zabavišča Čim nižja cena-ponuditi čim več Odpadne vode odtekajo v morje Ogromna količina odpadkov in vode betonski turizem Litoralizacija- priseljevanje na obalo |
| Sredozemsko morje | Sredozemsko morje Obale so močno onesnažene Turizem, industrijski in komunalni odpadki Veliko število tankerjev z nafto Blastna voda Izumiranje avtohtonih organizmov Sredozemsko morje ima šibko zamenjavo vode (80 let) |
| Podnebni tipi JV Evrope | PODNEBNI TIPI 1. Sredozemsko podnebje z mediteranskih rastlinstvom. 2. Gorsko podnebje z gorskim rastlinstvom. 3. Kontinentalno vlažno podnebje, rastje je listnati gozdEvROPE |
| Emigracije | Emigracijsko območje, • zaposlovanje v tujini, • območja propadanja – območja praznjenja, • nizka stopnja rodnosti. |
| • Katera verstva so razširjena v tem delu Evrope? | Katoličani protestaniti pravoslavci muslimani in drugo |
| JUGOSLOVANSKA KRIZA | JUGOSLOVANSKA KRIZA • Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ). • Neodvisnost Slovenije in Hrvaške (1991), • etnično čiščenje na Hrvaškem Bosna in Hercegovina - vojna zahtevala skoraj 200.000 žrtev - 1425 dni (obleganje Sarajeva) - begunstvo, - nasilje nad civilnim prebivalstvom in uničevanje objektov. Kosovo in Albanija • Makedonija - razglasila neodvisnost leta 1992, - Albanska vstaja. • Črna gora (2006) |
| Posledice vojn | POSLEDICE VOJN: • veliko smrtnih žrtev, • begunci, • vojni zločini, • sovraštvo, • velika materialna škoda. |
| Gospodarstvo in kmetijstvo | GOSPODARSTVO • JV Evropa je eden najmanj razvitih delov Evrope, • propad podjetij, • najbolj razvita država = Hrvaška. KMETIJSTVO • Dobre naravne razmere, • majhne kmetije, slabo obdelane površine, • Panonska in Vlaška nižina (pridelava žitaric, krmnih rastlin, vinska trta, sadje), • na goratih območjih - živinoreja, pridelava žita in krompirja, • območja s sredozemskim podnebjem – zelenjava, sadje, vinska trta |
| Industrija in storitvene dejavnosti | INDUSTRIJA • Propad tovarn ali pa so v lasti tujcev, • kovinska in strojna industrija, • živilska in živilskopredelovalna industrija. STORITVENE DEJAVNOSTI • Med najbolj perspektivne dejavnosti sodi turizem, • težave? - Prometna infrastruktura, prenovitev bivalnih prostorov, ustrezno trženje. • HRVAŠKA (Albanija?) |
| JV Evropo sestavljajo | Južno Evropo sestavljajo : države, nastale na območju bivše Jugoslavije Hrvaška, Srbija, BIH, Črna Gora, Severna Makedonija, Kosovo Albanija Romunija Bolgarija taka opredelitev JV Evrope temelji na dediščini nekdanje komunistične ureditve |
| Lega | Zavzema večino Balkanskega polotoka države JV Evrope se od držav Južne Evrope razlikujejo po družbenih značilnostih do devetdesetih let 20. stoletja so bile komunistične skoraj povsem odrezane od gospodarskega, kulturnega in političnega vpliva Zahodne Evrope |
| Skupne značilnosti | Lega držav na JV Evrope polotok Balkan in „balkanci“ območje gospodarske nerazvitosti mednacionalna trenja večina držav nastala iz bivšega turškega imperija |
| Skupne značilnosti | Lega držav na JV Evrope polotok Balkan in „balkanci“ območje gospodarske nerazvitosti mednacionalna trenja večina držav nastala iz bivšega turškega imperija |
| Naravne enote JV Evrope | Območje leži na stiku Afriške in Evrazijske plošče (pogosto potresno delovanje) Mladonagubana gorstva Dinarsko gorstvo Šarsko-Pindsko gorstvo Karpati Balkan Starejši uravnan masiv Rodopi Moravsko-Vardarsko podolje Kosovska kotlina Panonska nižina Vlaška nižina |
| Podnebje in rastlinstvo | Na kratkih razdaljah se prepletajo različni podnebni tipi glavni dejavniki podnebja so: bližina morja (Jadransko, Egejsko, Črno morje) goratost površja kontinentalnost količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu najbolj namočen kraj Crkvice v Črni gori (4500 mm padavin) |
| Podnebja | Sredozemsko podnebje ozek pas ob Jadranskem morju, južna Makedonija in Bolgarija, - vpliv Egejskega morja Gorsko podnebje višji predeli gorstev Kontinentalno vlažno podnebje zadostna količina padavin za listnate gozdove |