| Naravne enote Srednje Evrope | Nemško - Poljsko nižavje
Sredogorja s kotlinami
Zahodni Karpati
Alpe
Panonska Kotlina |
| Nemško- Poljsko nižavje | Raztega se čez severni del Srednje Evrope
Rahlo valovit nižinski svet s številnimi rekami in jezeri
Prekrito je z morskimi in rečnimi naplavinami ter ledeniškimi nanosi
Površje je preoblikovala pleistocenska kontinentalna poledenitev
Zaradi ledenikov in ledeniških moren so reke izoblikovale številne ledeniške doline
Številne plovne reke, daleč v notranjosti celine, so tudi zraven ledenikov preoblikovale površje
Najpomembnejše reke so: Odra Visla in Laba (pristanišča)
Prevladujejo travniki in mešani gozdovi, vmes so številna močvirja s trstičjem in barjem |
| Sredogorje s kotlinami | Grudasta gorstva
Ležijo med Alpami in Nemško - poljskim nižavjem ter Karpati na Vzhodu
So starega nastanka, zelo uravnana in lahko prehodna
Številna nahajališča premoga in drugih rud, ob katerih so se razvila večja industrijska središča
Prehodnost se kaže tako v prehodno celinskem podnebju kot tudi v prometu
Številne široke doline, po katerih vidijo pomembne železniške, cestne in vodne poti
Dve večji planoti ( Švabsko-Bavarska in Češko-Moravska planota
Prevladujejo listnati in mešani gozdovi, ki se na višji nadmorski višini spremenijo v iglaste |
| Delitev Alp | Delitev Alp
Severnoapneniške Alpe
Južnoapneniške Alpe
Centralne Alpe
Zahodne in Vzhodne Alpe |
| Površje Alp | Površje Alp
Mladonagubano gorstvo (Najvišjo gorstvo Evrope, Alpidska orogeneza)
Posledice ledeniškega preoblikovanja( Ostri vrhovi, ledeniške doline, ledeniški nanosi, ledeniška jezera, ledeniške groblje ali morene-nasipi iz grušča ali peska, ki so nastali zaradi ledeniškega odlaganja, ledeniške kotanje
Iz ledeniških jezer, ki so ponavadi v ledeniških kotanjah, pogosto tečejo ledeniški potoki in se združijo v alpske reke
Največ ledeniških jezer je v Švici
za turiste sta zanimiva tudi Comsko in Gardsko jezero v Italiji
Bohinjsko in Blejsko jezero v SLO |
| Ledeniške doline | Tipična ledeniška oblika so tudi ledeniške doline v obliki črke U, z razširitvijo in s poglobitvijo rečnih dolin v obliki V
Ko je prvotno rečno dolino v času poledenitve zapolnil ledenik, jo je razširil in poglobil
Po umiku ledenika ima dolina obliko U
Velike osamljene skale sredi pokrajine so Balvani
Na oblikovanje površja Alp so močno vplivale tudi tekoče reke, še danes preoblikujejo površje s poglabljanjem in širjenjem ozkih sotesk, vintegarjev, z oblikovanjem rečnih dolin v obliki črke V
S številnimi rečnimi tomuni ter z nanosi proda in peska |
| Karpati | Karpati
Mladonagubano gorstvo, ki se v loku razteza od zahoda proti vzhodu in najprej proti jugu
so ožji in nižji od Alp. Njihovi vrhovi segajo do 2500 metrov nadmorske višine
Karpati so turistično manj razviti od Alp, a vseeno je v njih nekaj znanih zimskih turističnih središč |
| Panonska kotlina | Panonska kotlina
Naravna enota Srednje Evrope je Panonska kotlina
tektonska udorina sredi mladonagubanih gorovji
Prevladuje nižinsko površje, ponekod se dvigujejo osamelci tudi več kot 1000 m visoki
Na obrobju kotline se pojavljajo tudi gričevja, sestavljena iz sedimentov Panonskega morja |
| Lega Srednje Evrope | Lega Srednje Evrope
Države v osrednjem delu Evrope, ki je prehodno območje med J in S ter V in Z Evropo tako v naravnem kot družbenem pogledu
Nima izrazitih naravnih meja
Od severa proti jugu se izmenjujejo nižine, sredogorja in mladonagubana gorstva
Različni tipi podnebja na Območju severne Evrope |
| Zgodovinski oris območja Srednje Evrope | Zgodovinski oris območja Srednje Evrope
Narodi Srednje Evrope so si v različnih zgodovinskih obdobjih delili skupno usodo
Zaznamovala sta jo predvsem Nemško cesarstvo in Habsburška monarhija
Skupni srednjeevropski kulturni prostor
Blokovska delitev Evrope, po koncu druge svetovne vojne je srednjo Evropo za štiri desetletja razdelila na dva dela, drugačen gospodarski in politični razvoj držav
Razvitejše kapitalistične države v zahodnem delu pod vplivom Z Evrope in ZDA
Nerazvitejše države v vzhodnem delu pa pod vplivom SZ (komunizem)
Padec Berlinskega zidu leta 1989:
Podane možnosti za ponoven razvoj demokracije
Propad komunizma in
Vstop držav v EU leta 2004
Še danes opazne gospodarske razlike med državami |
| Berlinski zid- | Berlinski zid- je bila prepreka, dolga preko 150 km, ki je med letoma 1961 in 1989 delila vzhodni in zahodni Berlin |
| Razlike v gospodarski razvitosti | Razlike v gospodarski razvitosti
Še vedno razlike med “ starimi” in “ novimi” kapitalističnimi državami
V Nemčiji manjši gospodarski problemi po letu 1990( po združitvi obeh Nemčij)
Avstrija in Švica spadata med najbolj gospodarske razvite države Evrope
Države vzhodnega dela S. E so bile že pred 2. svetovno vojno slabše gospodarsko razvite ( izjema Češka)
Po zasedbi Rdeče armade ( SZ) so gospodarsko še bolj nazadovale- razvoj planskega gospodarstva, enostranskega sistema- (komunizem)
Po prehodu v tržno gospodarstvo( po letu 1990) so propadla številna podjetja in tovarne ( veliko podjetij je prišlo v roke tujega kapitala) |
| Razlike v sestavi prebivalstva | Razlike v sestavi prebivalstva
Večina prebivalstva v zahodnem delu srednje Evrope govori nemško v zahodnem delu pa slovansko
izjema je madžarščina
v severnem delu Nemčije prevladuje protestantizem, v južnem delu Srednje Evrope pa katolištvo
Katoliška cerkev najbolj vpliva na življenje na Poljskem
Nemčija, Švica in Avstrija so najrazvitejše( države s številnimi imigranti) |
| Degradacija okolja | Degradacija okolja
v državah vzhodne Srednje Evrope velik poudarek na razvoju industrije(težka industrija)
Bivša NDR želela tekmovati za ZRN( energijo pridobivali iz lignita, ki vsebuje veliko več žvepla kot črni in rjavi premog
Velika onesnaženost zraka
Črni trikotnik= tromeja med NDR, Češko in Poljsko( eno najbolj okoljsko degradiranih območij Evrope)
Med leti 1991-2000 se je stanje zelo izboljšalo
Močno zmanjšanje emisij SO2
Manj opazno zmanjšanje izpustov NO2( v prometu, dvig osebnega standarda prebivalstva) |
| Prometna povezanost držav | Prometna povezanost držav
Dolga veriga Alp (1200 km) je velika ovira za razvoj prometa
Prometne poti čez Alpe že v Antiki
Številne cestne povezave čez Alpe
Izgradnja modernejših cest, številnih predorov in viaduktov
Pot čez Alpe vodi tudi preko Številnih gorskih prelazov
Močno povečan tranzitni promet
Zaradi Povečanega prometa se pojavijo števini okoljski problemi v Alpskih državah
Omejitev cestnega tovornega prometa
V Švici večino transportnega prometa po železnici |
| Gospodarske značilnosti Alp | Gospodarske značilnosti Alp
Dolga stoletja se je prebivalstvo večinoma ukvarjalo z živinorejo( hlevsko in visokogorsko- pašno)
Izgradnja številnih akumulacijskih jezer v visokogorju za potrebe hidroenergije
Območje izseljevanj prebivalstva
Preobrat prinese razmah turizma
Izgradnja hotelov, nastanek kopališč, zimski in poletni turizem(ST. Moritz, Davos,Kitzbühel, Bad Gastein, Schladming, Wengen..) |
