SEIZMIČNA TOMOGRAFIJA

Največje anomalije so prisotne pri vrhu in dnu plašča (pričakovano – termični meji) • v vrhnjih 200 km se anomalije skladajo s tektonskimi značilnostmi površja • nizke hitrosti valov: sredoceanski hrbti, Vzhodnoafriški jarek, pacifiški zaločni bazeni • visoke hitrosti valov: kontinenti, posebej predkambrijski ščiti; stara oceanska litosfera • odraz temperaturnih gradientov oziroma debeline litosfere • pod 300 km se razlike močno zmanjšajo • viden pas visokih hitrosti okoli Pacifika –subducirana oceanska litosfera? • pod 2000 km najbolj izrazita značilnost veliki območji nižjih hitrosti pod Pacifikom in južno Afriko v zgornjem delu plašča se valovi razširjajo anizotropno – hitrejše se širijo v smereh, ki so pogojene z orientacijo mineralov oz. s smermi deformiranja kamnin • iz tega sklepamo na smeri tečenja plašča – dobro se ujemajo s smermi premikov litosferskih plošč • pod oceanskimi hrbti in v okolici subdukcijskih con je anizotropija vertikalna • spodnji plašč pa je večinoma izotropen