Določevanje kislosti tal

• Aktivna kislost: • zajema koncentracijo vodikovih ionov samo v talni raztopini in ne upošteva adsorpcjsko vezanih vodikovih ionov. Določamo jo po ekstrakciji z deionizirano vodo. • Potencialna kislost • zajame poleg vodikovih ionov v talni raztopini tudi adsorptivno vezane, ki jih določamo v talni raztopini po izmenjavi. • Za izmenjavo se največkrat uporablja KCl ali CaCl2, pri čemer K+ ali Ca2+ ioni izmenjajo H+ ione, ki preidejo v talno raztopino. • V zelo kislih tleh (pH  5) prispevajo k potencialni kislost tudi Al3+ ioni. Pri takih pogojih so namreč glineni minerali neobstojni in razpadajo. Iz kristalne rešetke se sproščajo Al3+, ki se lahko adsorpcijsko vežejo in ponovno sproščajo v talno raztopino, kjer povzročajo disociacijo H+ ionov. Al3+ [talni koloid] + 3H2O → Al(OH)3 + 3 H+ [talni koloid]