Dežele

Štajerska: geografsko je bila vezana na Karantansko krajino, ki se v 11.st. loči od Koroške. Mejni grofje so takrat bili Traungavci oz. Otokarji (izvirajo iz kraja/gradu Steyr ob reki Traun), ki so pridobili še Podravsko pokrajino. Otokar IV je leta 1180 Štajersko razglasil za vojvodino, ozemeljsko pa je obsegala še Savinjsko krajino. Kmalu so jih nasledili Babenberžani, kasneje pa že Habsburžani. Od leta 1311 je po Savi tekla meja s Kranjsko. Koroška: status dežele dobi šele v 15.st., saj je bilo preveliko število premočnih fevdalcev, ki so želeli vodilno vlogo - Salzburška nadškofija, Goriški grofje, Eppensteini, Spanheimi, Ortenburžani, Celjski… Na koncu so ozemlje zaokrožili Habsburžani. Kranjska: nastala je iz Kranjske krajine ter iz delov Savinjske krajine. Tudi v tej deželi je bilo preveč konkurenčnih si fevdalcev - Freising, Brixen, Višnjegorci, Spanheimi, Ortenburžani… Kljub temu so leta 1335 gospodarji postali Habsburžani, ki so šele z zmago nad Celjani leta 1460 zaokrožili ozemlje. Južna meja se je oblikovala na Čabranki in Kolpi.