Nastanek rimsko-nemškega cesarstva(145-148)

Po neuspešnem uporu Ljudevita P. so VA Slovani spadali pod frankovsko državo. 843 (verdunska pogodba) se je frankovska država razdelila in ozemlje nekdanje Karantanije pripada vzhodnemu delu, iz katerega se kasneje razvije germanska Nemčija.Po Kocljevem porazu, leta 876, vso to območje (Spodnja Panonija + Karniola +Karantanija) dobi Arnulf, dedič vzhodno frankovskega vladarja Karlamana, ki središče obdrži na Krnskem gradu. Po osvojitvi Bavarske je Arnulf postal vzhodno frankovski kralj.V okviru fevdalizma nastajajo prva gospostva, sam proces pa zaustavijo Ogrski vpadi. Po izumrtju Karolingov je vzhodno frankovska država razpadla na več vojvodin – Saška,Švabska, Bavarska, Lotaringija… Novi nemški kralj (kasneje cesar), v začetku 10.stoletja, postane saški vojvoda.Od konca 9.st. so največjo nevarnost za naše kraje predstavljali Ogri, ki so vpadali v nemške dežele in preko današnje Slovenije v severno Italijo. Plenilski pohodi povzročijo hude izgube v prvi polovici 10. stoletja. Leta 955 so pri Augsburgu Nemci odločilno porazili Ogre, ki se ustalijo v Panonski nižini. Kralj Oton I. se je pri vladanju oprl na Cerkev in leta 962 ga je papež okronal za cesarja RNC-ja.Cesar Oton II. je zaradi obrambe na JV cesarstva uredil mejne krajine – marke. Vodili So jih mejni grofje oz. krajišniki. Njihova moč je bila odvisna od velikosti posesti. Mnogi So se nagubali, da bi meje svojih posesti izenačili s pokrajinskimi. Tako bi postali deželni knezi = vojvode.