Zrelo obdobje Cankar

Traja od 1900-1909 in ga običajno imenujemo družbeno kritično, predvsem zaradi problematike, ki v njem nastaja. V tem času je Cankar načelno in praktično sprejel socialistično teorijo za osnovo svoje življenjske in slovstvene miselnosti. Premik, ki se je izvršil pod vplivom bivanja na Dunaju, se je kmalu pokazal tudi v Cankarjevem slovstvenem delu, motivno, idejno in oblikovno, saj je skoraj popolnoma prenehal pisati pesmi in tudi v pripovedništvu je dal prednost daljšim oblikam pred kratkimi črticami. Za zrelo obdobje je značilno, da je Cankar v njem napisal skoraj vsa daljša dela - povesti, romane in daljše novele. V tem obdobju je ustvaril tudi obsežne dramske tekste - Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci. Glede na prejšnja dela je v delih zrelega obdobja svojo tematiko motivno in idejno tematiko razširil na socialne in etične motive proletarca, umetnika, ženske, otroka in izobraženca v slovenski meščanski družbi.