Baudelaire

Rojen v Parizu V otroštvu je ostal brez očeta Baudelaire je po očetovi smrti živel v nenehnih sporih z očimom in materjo. Leta 1841 ga je očim poslal na potovanje v Indijo, da bi ga odvrnil od boemskega življenja. Polnoleten si je s pomočjo dediščine po očetu omislil neurejeno življenje in se posvetil književnosti. Leta 1848 je mimogrede sodeloval v revoluciji bil nato 1857 obsojen zaradi »nemoralnosti« svojih pesmi. Leta 1864 je odšel v Bruselj. Pred smrtjo se je vrnil v Pariz, kjer je 1867 umrl.[7] La Fanfarlo (1847) Umetni raj (Les paradis artificiels, 1860) Estetske posebnosti (Curiosités esthétiques, 1868)