Diagnostika AKK

KS je neznačilna, zato temelji diagnostika na izolaciji in ident. virusa, potrdi se tudi patogenost Izolacija možna na kok. embriih (9–11D, SPF jata → virus lahko povzroči zamiranje, izražena hemagutinacijska aktivnost = 1.znak) ali pa na c.kult. fibroblastov Primerni vzorci za izolacijo so: - kloakalni, trahealni brisi - praktično vsi organi (najbolje možgani, ledvice, vranica, pljuča, sapnik = velike koncentracije virusa) - iztrebki Identifikacija in karakterizacija: ▪ HI test z uporabo monospec. antiserumov (PMV1 – PMV9) ▪ monokonalna Pt ▪ določitev intracerebranega indeksa patogenosti (ICPI) ▪ določitev časa zamiranja embrijev ▪ RT- PCR, rRT PCR za ločevanje med patogenimi in cepnimi sevi (uporabi se vzorec krvi, tkiv, alantoisna tekočina) ▪ določitev AK zaporedja cepnega mesta F0 proteina (med 112 – 117) → vemo virulentnost! (virulentni sevi imajo namreč vsaj eno bazično aminokislino)