| WRB “qualifiers” | • Principal qualifiers stojijo pred RSG, brez
oklepajev, brez vmesnih vejic.
Najpomembnejši ležijo najbližje referenčni
skupini;
• Supplementary qualifiers ležijo za RSG, v
oklepajih in z vmesnimi vejicami, v
abecednem vrstnem redu |
| WRB “qualifiers” | • Principal qualifiers stojijo pred RSG, brez
oklepajev, brez vmesnih vejic.
Najpomembnejši ležijo najbližje referenčni
skupini;
• Supplementary qualifiers ležijo za RSG, v
oklepajih in z vmesnimi vejicami, v
abecednem vrstnem redu |
| WRB “qualifiers” | • Principal qualifiers stojijo pred RSG, brez
oklepajev, brez vmesnih vejic.
Najpomembnejši ležijo najbližje referenčni
skupini;
• Supplementary qualifiers ležijo za RSG, v
oklepajih in z vmesnimi vejicami, v
abecednem vrstnem redu |
| WRB “qualifiers” | • Principal qualifiers stojijo pred RSG, brez
oklepajev, brez vmesnih vejic.
Najpomembnejši ležijo najbližje referenčni
skupini;
• Supplementary qualifiers ležijo za RSG, v
oklepajih in z vmesnimi vejicami, v
abecednem vrstnem redu |
| PEDOSEKVENCE | • Termin je uvedel A. Stritar (Krajina in krajinski sistemi, 1990)
• Pedosekvenca je združba ali več združb tal, ki se pojavljajo na isti ali
podobni matični podlagi.
• Združbo tal je skupina tal, ki se med seboj ločijo po razvoju (nerazvita
–plitva, razvita –globoka) in jih povezuje podobna matična podlaga
PEDOSEKVENCA NA PRODU IN PESKU
Obrečna tla, obrečno-oglejena tla, evtrična rjava tla,
distrična rjava tla, sprana tla |
| PEDOSEKVENCA NA PRODU IN PESKU | • Pojavlja se v ravnini, ob večjih rekah: Sava, Drava, Mura, Soča, Sora,…
• Starejše rečne terase, oddaljenost od rečne struge, ni aktivnega vpliva reke
• Vrsta tal je odvisna od vrste proda:
• Alpske reke – karbonatni prod,
• Drava- pretežno nekarbonaten prod, le nekoliko karbonaten,
• Mura- samo nekarbonaten prod.
Omejitve pri kmetovanju:
• Plitvost in skeletnost,
• Zaloge podtalnice,
• Velik pritisk urbanizacije (mesta Radovljica,
Kranj, Ljubljana, športna igrišča,
hipodromi…) |
| PEDOSEKVENCA NA GLINAH IN
ILOVICAH | Prostorsko osnovo ima v ravninskem in
depresijskem delu in se širi v rahlo dvignjeno
obrobje;
• V ravninskem delu najdemo gleje, na
dvignjenem obrobju pa psevdogleje;
• Glavna značilnost: pojav podzemne ali slojne
vode blizu površine tal, kar zmanjša njihovo
uporabnost
Pogosta megla s temperaturno inverzijo,
• Večja relativna zračna vlaga,
• Urbanizacija zaželjena, saj so take površine
slabša kmetijska zemljišča,
• Te površine je možno uporabiti tudi kot
odlagališča odpadkov-deponije,
• Hidromelioracije – uspešnost,
• Zavarovana območja – biodiverziteta. |
| PEDOSEKVENCA NA TRDIH KARBONATNIH
KAMNINAH | Litosol, rendzina, rjava pokarbonatna tla, terra rossa
V Sloveniji je prostorsko najbolj razširjena;
• Pojavlja se v vseh naravnih regijah;
• Najdemo kraške pojave;
• Orografsko najbolj razgiban naravni sistem;
• Navadno je letna količina padavin >1500mm;
• Urban razvoj poteka dokaj počasi;
• Problem oskrba s pitno vodo in odpadne
vode;
• Plitvost tal in površinska kamnitost in
skalovitost ter relief so omejujoči
dejavniki za razvoj kmetijstva;
• Zaraščanje površin! |
| PEDOSEKVENCA NA MEHKIH KARBONATNIH
KAMNINAH | Regosol, evtrična rjava tla, rigolna tla
• Razširjena je v V Sloveniji (Slovenske gorice, Haloze, Kozjansko, Bizeljsko) in v Z Sloveniji (Koprsko, Vipavska dolina z obrobjem, Brda, predeli v Brkinih),
• Največkrat ne sega preko 600 m n m,
• Prevladuje ruralni tip poselitve, gostejša poselitev je omejena zaradi plazovitosti terena, izjema je fliš.
Sadjarsko vinogradniški okoliši;
• Terasasto urejena pobočja, ki dajejo še
posebno vrednost kulturni krajini;
• Možnost kmečkega turizma. |
| PEDOSEKVENCA NA NEKARBONATNIH
KAMNINAH | Ranker, distrična rjava tla, rjava sprana tla, podzo
Ločimo območja na magmatskih in metamorfnih kamninah (Pohorje,
Kozjak) in območja na nekarbonatnih sedimentih kamninah, ki so bistveno
slabše nosilna.
Velik delež gozdov;Slabša kmetijska zemljišča. |
| TLA KOT NARAVNA DEDIŠČINA V SLOVENIJI | “Posebnosti”:
• VISOKA BARJA,
• GRBINASTI TRAVNIKI,
• PODZOLI. |
| •VISOKA BARJA | •mokrišča,
•organsko ali šotno barje,
•padavinska voda,
•površina navadno dvignjena,
•nastajanje pred 11.000 leti,
•najprej vodne rastline (dristavec,vodni rman, rogoz, lokvanjevke…,
•šotni mahovi se pojavijo pred približno 6900 leti,
Šijec 15,60 ha,
•6m šote,
•ekosistemi z ekstremnimi
•življenjskimi pogoji:
•revni z mineralnimi snovmi
•pH 3,6-4,2 (voda in šota |
| GRBINASTI TRAVNIKI | Pojavljanje:
Bohinj, Ukanc, Uskovnica, Vogar,
Koprivnik, Krma, Kot, Vrata,
Radovna, Mežakla, Planica, dolina
Soče, Trenta.
Po obliki tipični (morena-nesprejet material) in netipični (krčevine, vetrolomi, prerasli kamni, kupi zemlje, mravljišča…).
•na 1 ar 18-20 grbin,
•grbe ne presegajo 1,5m višine
prerez 2-3m,
•naravna in kulturna
dediščina,
•problem izravnavanja. |
| WRB | WRB – World Reference Base for Soil Resources
WRB 2006 , osnovni pojmi
Soil characteristics Ena lastnost, ki jo lahko vidimo ali izmerimo ali opazujemo pod mikroskopom.
Soil properties Kombinacija talnih lastnosti, ki
jih imajo posamezna tla in ki nakazujejo določene sedanje ali pretekle procese v tleh
Soil horizons Tridimenzionalno talno telo, ki je bolj ali manj vzporedno s površjem in izkazuje določene talne lastnosti.
Soils Določena z vertikalno kombinacijo talnih horizontov
• Osnovna enota je Referenčna talna
skupina (RSG- Reference Soil Group);
32 RSG
• Dopolnitev RSG s “qualifiers” = s
podrobnejšimi opisi, ki stojijo pred in za
Imenom RSG |
| • Osnovna enota je Referenčna talna | skupina (RSG- Reference Soil Group);
32 RSG
• Dopolnitev RSG s “qualifiers” = s
podrobnejšimi opisi, ki stojijo pred in za
Imenom RSG |
| WRB “qualifiers” | • Principal qualifiers stojijo pred RSG, brez
oklepajev, brez vmesnih vejic.
Najpomembnejši ležijo najbližje referenčni
skupini;
• Supplementary qualifiers ležijo za RSG, v
oklepajih in z vmesnimi vejicami, v
abecednem vrstnem redu |
