| KROŽENJE SNOVI | • Biološko kroženje hranil je proces:
– vstopanja snovi v rastline iz tal in atmosfere;
– biokemične sinteze organskih spojin v katerih se
začasno vežejo privzete snovi;
– vračanja snovi nazaj v tla in atmosfero po
razgradnji organskih ostankov. |
| KROŽENJE SNOVI V TLEH | • IZVOR
• OBLIKE
• TRANSFORMACIJE
• VEZAVA V TLEH
• DOSTOPNOST ZA RASTLINE IN DRUGE
ORGANIZME
• POTREBA RASTLIN
• PREHOD V DRUGE SEGMENTE OKOLJA
(ATMOSFERA, PODTALNICA |
| IZVORI SNOVI | Glavni izvori elementov so :
‐ preperevanje kamnine in tal;
‐ imisije (padavine, prašni delci);
‐ mineralizacija organskih ostankov;
‐ gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili. |
| ESENCIALNI ELEMENTI | • Pomanjkanje elementa preprečuje rastlini, da
bi zaključila svoj življenski cikel;
• Pomanjkanje je specifično za preučevani
element;
• Element je direktno vključen v metabolizem
rastlin bodisi kot gradnik pomembnih
biomolekul ali sodeluje pri encimskih procesih. |
| OBLIKE ELEMENTOV V TLEH | • Skupna vsebnost : kislinski razkroj vzorca (zlatotopka, štirikislinski razkroj)
• Izmenljiva vsebnost: ekstrakcija s solmi (amoacetat, CaCl2, EDTA,..)
• Vsebnost v talni raztopini: ekstrakcija z deionizirano vodo |
| DUŠIK | DUŠIK
Viri N: atmosfera 78 % (ni dosegljiv rastlinam), organsko, mineralno gnojenje.
Fiksacija atmosferskega N: prostoživeči in simbiontski fiksatorji N (bakterije).
Sprejem v rastline: mineralne oblike NH4
+, NO3
‐
Transformacije N v tleh: mineralizacija org. snovi, nitrifikacija, denitrifikacija.
Spiranje N: NO3
– se slabo veže na talne delce.
Gnojenje z N: prilagajamo se trenutnim potrebam rastlin (odvzemi s pridelki,
dinamiki rasti; jeseni ne sme biti ostankov mineralnih oblik N), prepovedano
gnojenje z gnojevko v zimskem obdobju. |
| Fosfor | • Primarni izvor fosforja litosfera (minerali, kot so fosforit, apatit in
drugi). S preperevanjem teh mineralov nastanejo sekundarne spojine
Ca, Fe in Al fosfatov. Iz teh spojin prehaja fosfor v talno raztopino v obliki PO4
3‐ , HPO4
2‐ , H2 PO4
‐ , ki jih mikrorganizmi in rastline porabijo
za svojo prehrano. V mobilizaciji fosforja iz mineralov imajo aktivno vlogo tudi mikroorganizmi.
• 20 do 80 % fosforja v tleh je lahko v organski obliki, kar pomeni, da
ima organska snov velik pomen pri kroženju P.
• V talni raztopini: 0,0002-0,0001%
• Glineni minerali, pH tal, vsebnost izmenljivega aluminija vplivajo na
dostopnost fosforja v tleh: ph 6‐7: rastlinam dostopne oblike; pH<5.5:
vezava fosfatov z Fe, Al oksidi; pH>7: netopni Ca‐fosfat
• Z dežjem pride v tla 0,2 do 0,5 kg/ha letno.
• V rastlinah je fosfor vezan v obliki fitina, nukleinskih kislin, fosfolipidov in drug |
| GNOJENJE S FOSFORJEM | stopnja preskrbljenosti tal mg P2O5 / 100g
tal
A - siromašna tla < 6
B - srednje preskrbljena tla 6-12
C - dobro (cilj dosežen) 13-25
D - pretirano preskrbljena tla 26-40
E - ekstremno > 40 |
| KALIJ | Količina kalija v tleh je med 0,2 ‐ 3,3 %. V slanih tleh (solončak, solonec) je delež
kalija večji 2,5 ‐ 7 %.
Glavni zvor K je preperevanje silikatov. Več K v mineralnem delu tal, organskem
delu ga je manj. Prevladuje v mineralih ( sljude, ortoklaz...) v glinenih
mineralih (ilit, vermikulit...) in je v manjši meri biološko vezan.
V talni raztopini je v obliki K + iona, ki je rastlinam dostopen, vezan je tudi na
sorptivni del tal ali pa je fiksiran v medlamelarne prostore glinenih
mineralov od koder je težko dostopen. Nahaja pa se tudi v kristalnih mrežah
in je rastlinam nedostopen (Fiksiran). Stopnja fiksacije je odvisna:
‐vrste gline,
‐spremembe vlage v tleh,
‐sprememb zmrzovanja/taljenja
‐pH |
| GNOJENJE S KALIJEM | stopnja preskrbljenosti tal
mg K2O/ 100g tal
Lahka tla,
srednje težka
tla
Težka tla
A - siromašna tla < 10 < 12
B - srednje preskrbljena tla 10-19 12-22
C - dobro (cilj dosežen) 20-30 23-33
D - pretirano preskrbljena
tla 31-40 34-45
E - ekstremno > 40 45 |
| ŽVEPLO V TLEH | SKUPNA KOLIČINA S v tleh: 0,005 do 0,04 %:
najbolj vpliva vsebnost organske snovi in količina padavin.
ORGANSKO VEZANO S:
95 % žvepla v tleh je organsko vezanega;
• Rastlinam je dostopen po mineralizaciji;
• Razmerje C:N:S v tleh je 125 :10:1,2.
• Razmerje naj bi bilo 130:10:1,3 in ne ožje od 90:8:1, ter ne širše od
200:12:1 (Yash, 2003).
• Večino organskega S je vezanega na humus in glineno frakcijo in je
zaščiten pred mineralizacijo |
| Količine S v tleh se zmanjšujejo zaradi: | • manjše količine S v mineralnih gnojilih;
• manjše količine S v živalskih gnojilih;
• manjše uporabe fungicidov, ki vsebujejo S;
• manjše emisije S iz industrije;
• večjega odvzema S z intenzivnimi posevki |
| POMEN IN RAZVOJ KLASIFIKACIJE | Klasificiranje je osnova za raziskovanje
naravoslovnih objektov.
Tla so strnjen pokrov na Zemljinem površju in jih
je zato težje opisovati in razlikovati. |
| KLASIFIKACIJE PO SVETU in slo | • nacionalne klasifikacije; nemška, francoska,
italijanska, ruska, avstralska, slovenska…,
• mednarodne klasifikacije (FAO, WRB),
• ameriška klasifikacija Soil Taxonomy
SLOVENSKA KLASIFIKACIJA
• Razvoj sega v nekdanjo skupno državo, v čas
sedemdesetih let, ko so intenzivno potekale raziskave
in kartiranje tal Slovenije.
• nastala je na osnovi jugoslovanske klasifikacije.
• vsebuje tudi elemente avstrijske klasifikacije |
| OSNOVNI PRINCIPI KLASIFICIRANJA | • Klasifikacija temelji na lastnostih talnega profila in
talnih horizontov. • horizonti so plasti bolj
ali manj vzporedni s
talnim površjem,
• nastali v procesu
razvoja in nastanka tal, |
| Oznake horizontov | horizonti imajo svoja imena in oznake,
• označujemo jih z velikimi
črkami npr. O, A, B, E, R, C,
• podhorizontom pa dodajamo male črke npr. Ol, Of, Oh, Aa, Ah…,
• nastopajo v določenem zaporedju – diagnosticirajo tla.
Organski horizonti O
• vsebujejo >35% OS.
Podhorizonti:
• Ol (rastlinski opad),
• Of (delno razkrojena
OS),
• Oh (humificirana OS) |
