| KONKRECIJE IN TRDE SKORJE | • Koncentracija mineralov v tleh zaradi obarjanje topnih produktov
preperevanja (predvsem sušna, polsušna podnebja).
Fe, Mn konkrecije v tleh, kjer se menjavajo oks. in red.
Pogoji (humidna podnebja).
Prevleke in mehke zapolnitve razpok s pedogenim
kalcitom.
Lutke (pol‐sušna območja). Globina nastanka odvisna od
količine padavin.
Kaliče, kalkret, gipkret (pol‐sušna do sušna območja).
Železnate, aluminijeve, opalne skorje. |
| KONKRECIJE IN TRDE SKORJE | • Koncentracija mineralov v tleh zaradi obarjanje topnih produktov
preperevanja (predvsem sušna, polsušna podnebja).
Fe, Mn konkrecije v tleh, kjer se menjavajo oks. in red.
Pogoji (humidna podnebja).
Prevleke in mehke zapolnitve razpok s pedogenim
kalcitom.
Lutke (pol‐sušna območja). Globina nastanka odvisna od
količine padavin.
Kaliče, kalkret, gipkret (pol‐sušna do sušna območja).
Železnate, aluminijeve, opalne skorje. |
| KONKRECIJE IN TRDE SKORJE | • Koncentracija mineralov v tleh zaradi obarjanje topnih produktov
preperevanja (predvsem sušna, polsušna podnebja).
Fe, Mn konkrecije v tleh, kjer se menjavajo oks. in red.
Pogoji (humidna podnebja).
Prevleke in mehke zapolnitve razpok s pedogenim
kalcitom.
Lutke (pol‐sušna območja). Globina nastanka odvisna od
količine padavin.
Kaliče, kalkret, gipkret (pol‐sušna do sušna območja).
Železnate, aluminijeve, opalne skorje. |
| KONKRECIJE IN TRDE SKORJE | • Koncentracija mineralov v tleh zaradi obarjanje topnih produktov
preperevanja (predvsem sušna, polsušna podnebja).
Fe, Mn konkrecije v tleh, kjer se menjavajo oks. in red.
Pogoji (humidna podnebja).
Prevleke in mehke zapolnitve razpok s pedogenim
kalcitom.
Lutke (pol‐sušna območja). Globina nastanka odvisna od
količine padavin.
Kaliče, kalkret, gipkret (pol‐sušna do sušna območja).
Železnate, aluminijeve, opalne skorje. |
| FIZIKALNE IN MORFOLOŠKE LASTNOSTI TAL | • BARVA
• TEKSTURA velikost mineralni delcev
• STRUKTURA povezovanja trdnih sestavin tal v
skupke
• POROZNOST odstotek praznih prostorov (por)
• KONSISTENCA odpor tal na prodiranje korenin,
orodja
• NOVOTVORBE mineralne tvorbe v tleh kot
posledica tlotvornih procesov |
| BARVA TAL | • Vsota barv posameznih komponent tal
• Pomemben diagnostični kriterij
(horizonti, vrsta tal,..)
• Nakazuje procese, ki potekajo v tleh
• Med posameznimi horizonti se navadno
razlikuje
Lastnost, ki jo najprej opazimo
• Za barvo tal pomembni predvsem talni
koloidi (manjši delci tla bolj intenzivno
obarvajo):
– humus: črn,
– hematit: rdeč,
– getit: rumeno-rjav,
– Fe 2+: tla obarva svetlo sivo, sivo-modro in
sivo-zeleno,
– kalcit: bel |
| BARVA TAL-2 | • Barva tal daje informacije o zračno vodnem režimu v tleh:
– dobro prezračena tla: rdečih, rjavih in rumenih barv s temnejšimi površinskimi horizonti,
– redukcijski pogoji v trajno nasičenih tleh: sive, sivo modre do sivo-zelene barve,
– izmenjevanje redukcijskih in oksidacijskih
pogojev: sivo-rjava ali sivo-rdeča lisavost s črnimi madeži - MARMORACIJA
DOLOČANJE BARVE TAL
• S pomočjo Munsell Soil Color Chart:
Hue: Barvni odtenek
Value: Barvna svetlost
Chroma: Barvna nasičenost
2,5YR 3/4 2,5Yr je barvni odtenek
4 Barvna nasičenost
3Barvna svetlost |
| DOLOČANJE BARVE TAL | – 2.5-10 R, 2.5 do 10 YR in 2.5-5 Y: rdeče,
rdeče rumene, rumene barve (avtomorfna
tla).
– 5GY, 5G, 5BG, 5B in 5G: modro-rumene,
modro-sive, sivo-zelene barve
(hidromorfna tla) |
| TEKSTURA TAL | • Sestava mineralnega dela tal glede na
velikost delcev (v mm):
2 SKELET
2 - 0,2 GROBI PESEK
0,2-0,05 FINI PESEK
0,05 - 0,02 GROBI MELJ
0,02 - 0,002 FINI MELJ
< 0,002 GLINA |
| TEKSTURA TAL | • Lastnosti posameznih frakcij:
SKELET
• povečuje zračnost tal,
• otežuje obdelovanje tal,
• majhna specifična površina, deluje fizikalno (razen
kosov apnenca).
• MINERALNA SESTAVA: kosi kamnin |
| • Lastnosti posameznih frakcij:
PESEK | • še vedno majhna specifična površina, deluje
fizikalno,
• povečuje zračnost tal,
• majhna sposobnost za zadrževanje vode,
• topla, suha tla siromašna s hranili.
• MINERALNA SESTAVA: zrna proti
preperevanju odpornih mineralov (kremen), lahko
tudi zrna nepreperelih ali delno preperelih primarnih
mineralov, koščki kamnin. |
| • Lastnosti posameznih frakcij:
MELJ | • večja specifična površina, še vedno deluje
predvsem fizikalno,
• znaten kapilarni dvig vode,
• MINERALNA SESTAVA: kremen, sljude,
lahko tudi kalcit ali dolomit in delci nepreperelih
zrn primarnih mineralov. |
| • Lastnosti posameznih frakcij:
GLINA | • velika specifična površina,
• talni koloidi,
• nosilec sorptivne sposobnosti tal,
• velika sposobnost za zadrževanje vode,
• vlažna, neprezračena tla,
• v suhem stanju trda
• MINERALNA SESTAVA: sekundarni minerali:
glineni minerali, Al, Fe in drugi oksidi ter hidroksidi, kremen. |
| TEKSTURNI TRIKOTNIK S TEKSTURNIMI
RAZREDI | P - pesek
IP - ilovnat pesek
PI - peščena ilovica
PGI - peščeno glinasta ilovica
PG - peščena glina
I - ilovica
M - melj
MI - meljasta ilovica
MGI - meljasto glinasta ilovica
MG - meljasta glina
GI - glinasta ilovica
G - glina |
| TEKSTURA TAL
DOLOČANJE | – PRSTNI POSKUS
– MEHANSKA ANALIZA
• sejanje,
• ločevanje v vodnem toku,
• sedimentacijske metode,
• laserski granulometri. |
| PRSTNI POSKUS | • Vzorec navlažimo, zgnetemo in s prsti preizkušamo
• količno delcev, ki jih lahko začutimo (pesek),
• možnost oblikovanja svaljka in njegovo obstojnost.
• Kvalitativno lahko določimo le polovico teksturnih razredov
PESEK: vzorec je tudi moker sipek, svaljka ne moremo oblikovati.
Peščene delce čutimo pod prsti
PEŠČENA ILOVICA: svaljek lahko oblikujemo, a se trga. Vzorec se že lepi in maže prste. ILOVICA: svaljek se da oblikovati, a se še vedno pretrga. Vzorec se prijema prstov in jih maže. Čutimo le posamezne peščene delce
MELJASTA ILOVICA: svaljek lahko oblikujemo, a se trga. Delcev ne
vidimo s prostim očesom, vzorec ima mokast izgled. Prijema se prstov
in jih maže.
GLINASTA ILOVICA: svaljek se da oblikovati, vzorec se prijema prstov
in jih maže. GLINA: svaljek lahko oblikujemo, površina je gladka in ima žametasti sijaj, vzorec je plastičen, lepljiv in mazav. |
| SEDIMENTACIJSKA PIPETNA METODA' | • Vzorec dispergiramo z Na-pirofosfatom in stresamo preko noči.
• Presejemo skozi sito 0,2 mm, presejano prenesemo v valj z
volumnom 1 l. Dodamo vodo do oznake.
• Stresamo tri minute, nato pustimo, da se delci usedajo.
Odpipetiramo 10 ml iz globine 10 cm:
• 44 sekund (grobi in fini melj, glina)
• 4 minute 27 sek (fini melj in glina)
• 7 ur, 25 minut (glina)
• Izračunamo odstotek posameznih frakcij. |
| STRUKTURA | Struktura je povezovanje mineralnih delcev in
organske snovi v tleh v skupke ali
agregate.
brezstrukturno stanje v peščenih
tleh, ki so sipka, nevezana;
nestrukturno stanje v glinastih
tleh, ki so lahko zbita, masivna,
plastična, lepljiva;
koherentno stanje - prehodno
stanje, delci so že nekoliko
povezani, vendar pravi strukturni
agregati še niso oblikovani;
strukturno/agregatno stanje,
kjer so strukturni agregati
formirani in dobro izraženi. |
| STRUKTURA oblike strukturnih agregatov v tleh
SFERIČNA | Mrvičasta: do 5 mm, velika
poroznost, tudi sami agregati so
porozni (dobra vrtna tla, komposti,
organske plasti v gozdu).
Grudičasta: do 10 mm, poroznost
velika, vendar sami agregati niso
porozni (humusno-akumulativni
horizonti, travnik).
Oreškasta: do 30 mm, že delno
ravne ploskve, manjša poroznost
(prehodni horizonti |
| STRUKTURA
oblike strukturnih agregatov v tleh
POLIEDRIČNA | Strukturni agregati so oglati, s
poudarjenimi robovi in koti, dobro
prilegajo, dobra zloženost, majhna
poroznost. Značila za mineralne
plasti tal na apnencu in dolomitu.
Dobra obstojnost. |
| STRUKTURA
oblike strukturnih agregatov v tleh
PRIZMATIČNA | Prizmatična: od 10 do 50 mm,
poudarjena vertikalna os. Značilna za
zelo glinasta tla, zaradi krčenja in
raztezanja – vlaženje in izsuševanje
gline.
Stebričasta: do 150 mm. Nastaja v
slanih tleh, kjer se zaradi kopičenja
soli v zgornjih slojih tal, zgornji deli
prizem porušijo |
| STRUKTURA
oblike strukturnih agregatov v tleh
LISTIČASTA | Lističasta: Agregati so ploščate oblike,
poudarjena horizontalna os, lističi se
med seboj prekrivajo, prepustnost za
vodo zelo slaba. Hidromorfna tla. |
| STRUKTURA
mehanizmi nastajanja strukturnih agregatov | • Koagulacija koloidov;
• Zlepljanje s cementnimi materiali
(koloidni Al in Fe geli, huminske kisline,
polisaharidi, poliuronidi, ligninske
snovi);
• Elektrostatično povezovanje glinenih
delcev;
• Vpliv rastlinskih korenin;
• Vpliv talne favne;
• Vlaženje in izsuševanje;
• Zmrzovanje in taljenje |
| STRUKTURA
obstojnost strukturnih agregatov | • Obstojnost strukturnih
agregatov v vodi (metoda po
Sekeri |
| KONSISTENCA | • Odpor tal na zunanje mehanske vplive so
prodiranje korenin, orodja,
• stopnja deformacije ob delovanju pritiska
(plastičnost),
• lepljenje vlažnih tal na orodje,
• vsota adhezijskih in kohezijskih sil med
talnimi delci. |
| Konsistenca | • Sipka
• Rahla
• Drobljiva
• Gosta
• Zbita
• Trda
• Gnetljiva
• Plastična
• Mazava
• lepljiva
• Odvisna od
– teksture,
– strukture, predvsem
obstojnosti,
– % organske snovi,
– količine vode. |
| NOVOTVORBE | • Tvorbe, ki nastanejo v tleh kot posledica
delovanja tlotvornih procesov:
prevleke,
lise, madeži,
• konkrecije, trde skorje.
NOVOTVORBE |
| LISE IN MADEŽI | Koncentracija mineralov v tleh kot posledica izmenjavanja oksidacijskih in
redukcijskih procesov v tleh.
Sivo‐rjava (rumena, rdeča) glejeva lisavost (reduciran Fe se v
prezračenih tleh obori v obliki prevlek in madežev na stenah razpok
in strukturnih agregatih).
Rjavo (rumeno, rdeče)‐siva psevdoglejeva lisavost (redukcija Fe na
stenah razpok in površini strukturnih agregatov zaradi zastajanja
padavinske vode).
Madeži Mn‐oksidov v območjih izmenjavanja oksidacijskih in
redukcijskih pogojev,
Madeži pirita v močno hidromorfnih tleh. |
| PREVLEKE: | – Premeščanje delcev po profilu navzdol
(eluvialno‐iluvialni procesi):
izpiranje gline,
izpiranje kompleksov glinenih mineralov s
fulvokislinami (podzoli),
humusnih snovi. |
| KONKRECIJE IN TRDE SKORJE | • Koncentracija mineralov v tleh zaradi obarjanje topnih produktov
preperevanja (predvsem sušna, polsušna podnebja).
Fe, Mn konkrecije v tleh, kjer se menjavajo oks. in red.
Pogoji (humidna podnebja).
Prevleke in mehke zapolnitve razpok s pedogenim
kalcitom.
Lutke (pol‐sušna območja). Globina nastanka odvisna od
količine padavin.
Kaliče, kalkret, gipkret (pol‐sušna do sušna območja).
Železnate, aluminijeve, opalne skorje. |
