| Življenska pot zvezd | • kontrakcija medzvezdnega plina (H in
He), povečanje gostote, nastanek enostavnih molekul
• gravitacijski kolaps, povečevanje temperature, razpad molekul na atomske in subatomske delce
• začetek jedrskih reakcij v jedru protozvezde
-razvoj zvezde vzdolž glavne veje HR diagrama (pozicija odvisna od začetne količine H)
• nastajanje He iz H, možnost nastajanja planetov
• s staranjem se zvezda pomika proti
desni HR diagrama
• majhne zvezde ne morejo kuriti He,
gorenje H v ovoju začne napihovati
zvezdo, nastanejo rdeče orjakinje, ki
hitro izgubijo ovoj in ugasnejo kot
bele pritlikavke |
| Življenska pot zvezd | • kontrakcija medzvezdnega plina (H in He), povečanje gostote, nastanek enostavnih molekul
• gravitacijski kolaps, povečevanje temperature, razpad molekul na atomske in subatomske delce
• začetek jedrskih reakcij v jedru protozvezde
• razvoj zvezde vzdolž glavne veje HR diagrama (pozicija odvisna od začetne količine H)
• nastajanje He iz H, možnost nastajanja planetov
• s staranjem zvezda potuje vzdolž glavne veje proti desni
• v večjih zvezdah so ob kolapsu temperature dovolj visoke, da vžgejo He, iz katerega začneta nastajati C in O
• zvezda eksplodira v supernovo
• na koncu lahko nastane ekstremno gosta nevtronska zvezda |
| KOZMOLOŠKA NUKLEOSINTEZA | KOZMOLOŠKA NUKLEOSINTEZA
• Lahki elementi H, D, He in Li so nastali v prvih trenutkih po Velikem poku
• osnovna sestavina snovi Vesolja in vir za nastanek vseh ostalih prvin
• količina He približno 25% količine H; večina navadne snovi v Vesolju je |
| ZVEZDNA NUKLEOSINTEZA | • gorenje H v He: protonska verižna reakcija v središču zvezd pri 5*106 K. Počasen proces, ki traja večino življenja zvezde.
• gorenje He v C in O: ko je ves H v zvezdi porabljen, se zvezda skrči, T naraste preko 108 K. V teh pogojih iz He lahko nastajajo
C, O in N.
• gorenje C in O: tik preden je porabljen tudi He, se zaradi dodatnega krčenja zvezde temperatura poviša na 6*108 K. S fuzijo C
nastajajo Mg, Na in Ne. Pri 109 K iz O nastajajo S, P in Si.
• gorenje Si: pri 109 K in naraščajoči koncentraciji Si nastajajo prvine z masnim številom vse do 56Fe. Reakcije nastajanja višjih
prvin energije ne sproščajo, ampak jo potrebujejo za svoj potek.
• eksplozivno gorenje v supernovah: le v supernovah se sprosti dovolj energije za sintezo prvin težjih od Fe. Težje prvine so
zato izjemno redke: le vsaka milijonta zvezda postane supernova. |
| HONDRITI – PRIMITIVNA SNOV OSONČJA | hondriti so najpogostejša skupina meteoritov (87% vseh)
• radiometrična starost 4,56 Ga – čas nastanka Osončja
• kemična sestava enaka sestavi Sonca in zvezd (razen za najbolj lahkohlapne
komponente)
• zato domnevamo, da hondriti predstavljajo prvotno trdno snov Osončja,
iz katere so nastale druge kamninske snovi |
| AKRECIJA | • kondenziran “prah” se po vplivom elektromagnetnih sil združuje v ~km velike kepe – planetezimale, ki se zbirajo v ravnini
protoplanetarne nebule
• diferenciacija: sestava planetezimalov je pogojena z razdaljo od Sonca (kondenzacijska temperatura!)
• zaradi gravitacije se planetezimali začnejo združevati v večja telesa - protoplanete (do 4000 km premera; velikost današnjega
Marsa ali Merkurja). V času ~1 Ma se praktično vsa snov zbere v nekaj deset večjih telesih |
