| Stratigrafska vrzel (hiatus) | • časovno obdobje, za katerega
nimamo zapisa v kamninah
• vključuje čas brez sedimentacije
• plus “izbrisano” obdobje, ki je bilo
zapisano v erodiranih kamninah |
| Stratigrafska vrzel (hiatus) | • časovno obdobje, za katerega
nimamo zapisa v kamninah
• vključuje čas brez sedimentacije
• plus “izbrisano” obdobje, ki je bilo
zapisano v erodiranih kamninah |
| Kaj je kotna diskordanca? | -diskordanca, kjer imajo plasti pod diskordanco drugačen
vpad kot plasti nad diskordanco
• lahko kaže na tektonske deformacije (gubanje, premiki ob
prelomih) pred nastankom diskordance |
| Kaj je facies? | sedimentni facies pomeni vse
značilnosti sedimentne kamnine, iz
katerih moremo določiti okolje, v
katerem je kamnina nastala |
| Kaj je stratigrafska formacija? | – osnovna geološka (stratigrafska) enota
– kamnine (plasti) v formaciji imajo
prepoznavne skupne značilnosti
– spodnja in zgornja meja formacije je jasno
določljiva
– formacijo je mogoče slediti (kartirati) na
daljšo razdaljo |
| Grödenska formacija | – menjavanje konglomerata, peščenjaka,
meljevca in glinavca značilne rdečkaste do
zelenkaste barve
– plasti so se usedale v pretežno
kontinentalnem okolju (reke, vršaji)
– vsebuje tudi uranovo rudo (Žirovski vrh)
– srednjepermska starost (~270 Ma)
– debelina do 800 m |
| Opiši -Zakon o prvotni horizontalnosti plasti (2. Stenojev zakon) | • sedimentni delci se usedajo pod vplivom težnosti
• zato so sedimentne plasti odložene horizontalno oziroma
vzporedno površini, na katero se odlagajo
• poševne plasti potemtakem kažejo, da je po njihovi odložitvi
prišlo do tektonskih premikov (deformacij)
• (poznamo pa tudi izjeme, npr. sedimentacija v deltah! |
| Opiš-Zakon o bočni (lateralni) kontinuiteti (3. Stenojev zakon) | • sedimentne plasti in formacije se raztezajo na velikih razdaljah
• izklinjajo se na meji sedimentnega bazena
• bočno lahko prehajajo v drug facies/formacijo
• možno je torej na terenu korelirati (izolirane) izdanke formacij
(če korelacija ni možna, je vmes prelom ali kaj drugega) |
| Opiši -Zakon o medsebojnem sekanju struktur (4. stratigrafski zakon) | • struktura, ki seka neko formacijo (ali je vanjo vtisnjena), je od te formacije mlajša
Interpretiraj geološki razvoj profila in
starostno zaporedje dogodkov!
1. Odložitev formacije D.
2. Prelom B preseka in razmakne plasti
formacije D.
3. Magmatska intruzija C se vtisne v
formacijo D in seka prelom B.
4. Erozijska diskordanca seka
formacijo D, prelom B in intruzijo C.
5. Formacija E se odloži na erozijsko
diskordanco. |
| Biostratigrafija | • že zelo zgodaj so geologi ugotovili, da različno
stare plasti vsebujejo različne fosile
• (vzrok temu je seveda biološka evolucija)
• fosili oz. njihove združbe definirajo biocone
• biostratigrafija reši problem regionalne oz.
globalne časovne korelacije litološko različnih
formacij
Biostratigrafija je ključna za izdelavo geološke
časovne lestvice |
| Biostratigrafija | Biostratigrafija
• idealen vodilni fosil: široko razširjena vrsta, ki ni
vezana na ozko omejena okolja
• za definicijo biocone bolje več vrst kot ena sama
• mikrofosili (npr. foraminifere) boljši od
makrofosilov (npr. mamuti)
• PROBLEMI: slabo ohranjeni, presedimentirani,
preredki ali popolnoma odsotni fosili
• s fosili načeloma ne moremo neposredno datirati
magmatskih in metamorfnih kamnin ali
tektonskih dogodkov
• LOČLJIVOST: praviloma zelo dobra; npr. 50-60
mikrofosilnih con v zadnjih 65 Ma; s starostjo
pada |
| GEOLOŠKA ČASOVNA LESTVICA | relativni starostni odnosi (brez absolutnih starosti v letih),
ugotovljeni na podlagi stratigrafskih odnosov
• lestvica je sestavljena iz posameznih lokalnih “koščkov
sestavljanke”, povezanih v globalno stratigrafsko zaporedje
s pomočjo biostratigrafije in drugih korelacij
• lestvica je začela nastajati pred ~200 leti in se v
podrobnostih še danes nekoliko spreminja – kakor pač
prihajajo novi stratigrafski podatki (www.stratigraphy.org)
• geološka časovna lestvica je hierarhično sestavljena
• enote lestvice lahko smatramo kot geokronološke (časovne
enote) ali kronostratigrafske (dejanski paketi kamnin, ki so
nastali v posameznih časovnih obdobjih.
ker je stratigrafska časovna lestvica narejena na podlagi stratigrafskih zaporedij, se lahko
lokalne lestvice tudi razlikujejo od globalne lestvice |
| KATASTROFIZEM | – teorija o enem ali večih
katastrofalnih dogodkih, ki so preoblikovali Zemljo |
| UNIFORMITARIZEM | UNIFORMITARIZEM – Zemljo preoblikujejo ciklični,
počasni, stacionarni procesi, enaki kot danes |
| RADIOAKTIVNOST KOT GEOKRONOLOŠKA METODA | • jedra atomov sestavljajo protoni in nevtroni
• število protonov imenujemo atomsko
število (določa kemijske lastnosti
elementa)
• nevtronov je enako oz. približno enako kot
protonov – število protonov in nevtronov
skupaj da masno število elementa
• različki nekega elementa z različnimi
masnimi števili se imenujejo izotopi
• nestabilni izotopi s časom razpadejo;
nastanejo drugi izotopi in sevanje (α, β, γ) |
| RADIOAKTIVNOST KOT GEOKRONOLOŠKA METODA | • hitrost radioaktivnega razpada je
karakteristična za vsak izotop in
je konstantna (neodvisna od
zunanjih pogojev)
• hitrost razpada navadno opišemo
z razpolovno dobo – čas, v
katerem razpade polovica jeder
izotopa
• razpolovne dobe znašajo od
nekaj sekund do nekaj milijard let |
| TERMOKRONOLOGIJA: | z različnimi geokronometri
pravzaprav določimo termično zgodovino kamnine
(kdaj je imela kamnina določeno temperaturo), ta pa
nam razodene na kateri globini je bila kamnina v
določenem času! |
| MAGNETOSTRATIGRAFIJA | • Zemljino magnetno polje je v geološki zgodovini večkrat menjalo polarnost (zamenjana magnetni sever in jug)
• tako poznamo obdobja normalne polarnosti (take kot danes) in reverzne polarnosti
• v kamninah, ki vsebujejo magnetne minerale, se ti minerali v času nastanka kamnine pogosto usmerijo v smeri takratnega magnetnega polja – paleomagnetizem kamnin
• stratigrafskemu stolpcu lahko določimo paleomagnetne intervale v kamninah in jih poskusimo korelirati z globalno magnetostratigrafsko lestvico –posreden način datiranja kamnin
• uporabno tako za magmatske kot sedimentne
kamnine!
• natančnost in zanesljivost metode sta odvisni od
stratigrafskih značilnosti kamnin, ki jih datiramo,
praviloma pa nista zelo veliki |
| ČASOVNA UMERITEV STRATIGRAFSKE
LESTVICE | • geološka časovna lestvica obsega 4.5 Ga, enormno količino
časa
• obdobje od paleozoika do danes (obdobje relativno poznane
geološke zgodovine) obsega le okoli 12% tega časa
• paleozoik: 291 Ma (53% fanerozoika)
• mezozoik: 186 Ma (35%)
• kenozoik: 65 Ma (12%)
• geokronološke periode
so povprečno dolge
med 30 in 55 Ma |
| Zakon o superpoziciji plasti (1. Stenojev zakon) | • v vertikalnem zaporedju plasti so najstarejše plasti na
dnu, proti vrhu so vedno mlajše
(razen kadar so plasti v inverzni legi!) |
| Stratigrafski stolpec | • shematiziran prikaz vertikalnega
(starostnega) zaporedja kamnin na
nekem območju |
| Diskordanca | • ploskev (kontakt), ki označuje
daljšo prekinitev sedimentacije
• lahko tudi erozija predhodno
odloženih plasti
• diskordančna ploskev običajno
prepoznavna (rezidualni sedimenti,
trda skorja, ...) |
| Stratigrafska vrzel (hiatus) | • časovno obdobje, za katerega
nimamo zapisa v kamninah
• vključuje čas brez sedimentacije
• plus “izbrisano” obdobje, ki je bilo
zapisano v erodiranih kamninah |
