| Kako razume Aristotel katarzo?
- | umetnost ima katarzično vlogo – očiščenje povezano s tragedijo:
glavnemu igralcu mora iti iz dobrega na slabo
lik ti mora biti všeč (sočutje)
junak more biti žrtev usode (ne sme biti on kriv)
na koncu se zavedaš lastne varnosti – ti si ostal, on ni |
| Premisli vse dokaze za obstoj boga in premisli, če te prepričajo. | biblija: piše o tem kaj je bog nardil |
| 3. Kakšna je definicija strpnosti? | sposobnost mirnega sožitja z osebami ali s skupnostmi, ki živijo po
verskih, etičnih in političnih pravilih, ki so različna ali celo nasprotna od naših. |
| Ali lahko dokažemo, da boga ne moremo dokazati? Kako? Bi morali biti religiozni in
nereligiozni strpni drug do drugega? | največji dokaz, da bi dokazal, da obstaja, je da ga vidiš – ampak nikoli ne moreš vedeti, če je to on – torej ne moreš dokazat da obstaja, tako kot ne moreš dokazat da ne obstaja – posledično smo s tem dokazali, da ne moreš dokazat obstoja. Torej je odgovor ja.
- ne moremo dokazati ali zanikati obstoja boga, ker presega naše zmožnosti spoznanja (vsako spoznanje bo manj kot vsemogočnost)
- odvisno od religije in situacije – drugače bi mogli bit strpni, ker mormo dat možnost ,da razložiš svoje poglede in se poslušat in si pustit vrjet v to, ker si ne škodita – če torej nobenemu ne škodi, bi moral biti strpen.
- Strpnost moramo upoštevati, ko ne moremo logično matematično dokazati, da je z nekim dejanjem nekaj narobe. |
| Pico je bil prvi, ki je predlagal cerkveni zbor in s tem dal priložnost verski strpnosti. Kratko
opiši njegovo življenje in idejo.
- | pri 23 letih je želel organizirati zbor filozofov različnih veroizpovedi, da bi se pogovorili o filozofskem miru in religiozni spravi.
- želel je ustvariti verski mir
- pripravi teze, s katerimi vzbudi pozornost papeža, ki je prepovedal zbor različnih religij
- umre nepojasnjene smrti |
| Predstavi Aristotelovo pojmovanje vesolja.
- | razmišlja, da če greš na ladjo pa gledaš ne vidiš kopnega, če pa spležeš na višjo lego, pa vidiš – torej je površina ukrivljena (če bi bla ravna bi videl isto iz višje in nižje točke) – zato sklepa, da je okrogla – ni znanstvenega temelja
- zemlja je v centru vesolja, okoli nas so zvezde in planeti, ki krožijo okoli nas – onkraj zvezd je nekaj drugega
-5 planetov (po grških bogovih (tudi Saturn – niso ga videli takšnega kot je), niso poznali zunanjih planetov (Neptuna in Urana – ker jih niso morali videti s prostim očesom); gibljejo se po krožnici – ker je to ker je to najbolj popoln lik) + luna + zvezde stalnice (ker so stalno na nebu; mi smo v centru in se ne premikamo in zvezde, ki so na robu se tudi ne) |
| Predstavi misel Aristarha | .
- prvi, ki trdi, da je Sonce v središču vesolja – ta misel ni prevladala
- ni prevladalo, ker je človek postavljal sebe v središče (postavi se v center tudi pri živalih oz. ostalega dela narave; tudi zaradi cerkve)
- Z njim se spreminja človekov pogled nase – v renesansi
- vesolje je delo bogov – bogovi nas torej niso postavili v središče – človek ni tako pomemben kot je mislil |
| 8. Kako je Ptolemaj dopolnil misel Aristotela. Kaj je ekvant, deferent in epicikel in kaj
retrogradno gibanje?
- | zagovarja Aristotelovo idejo, ampak (čudno bi se gibali planeti, če predpostaviš, da je zemlja v središču) ni čisti center: neka točka x je center in planeti se gibljejo okoli – retrogradno gibanje (tak naprej pa nazaj)
- ekvant: točka neposredno nasproti Zemlje od deferentnega središča
- deferent: krožnica po kateri se gibljejo planeti
- epicikel: dodatna krožnica po kateri grejo planeti naprej in nazaj |
| Kopernik je zagovarjal, da je sonce v centru vesolja. Zakaj?
- | spekulativni – na temelju antičnih argumentov postavi hipotezo
- kdo bi postavil sonce kam drugam kot pa na neko mesto, kjer lahko vse osvetljuje istočasno
- argument z ladjo – ko se pelješ imaš občutek, da se obala premika ne ti – če bi se dejansko obala premikala bi imel enak občutek – ne moremo se učit vesolja le po opazovanju, ker gre lahko za »iluzijo« - ne da se ugotovit resnice z opazovanjem |
| Kopernik govori o treh načinih gibanja zemlje. Katerih?
– | rotacija : dnevno gibanje - okoli lastne osi
- revolucija: letno gibanje - okoli sonca
- platonsko leto (en obod plašča stožca) – stožčasto vrtenje nagiba |
| 11. Predstavi misel Galilea: novo razumevanje Lune, Jupiter ima satelite, uporaba teleskopa …
- | Opazoval je Jupiter in ugotovil, da se tudi okoli njega gibljejo (lune) – ne giblje se vse okoli zemlje (Galilej je pozimi leta 1610 vsako noč več kot dva meseca skozi daljnogled opazoval štiri majhne “zvezdice” ob Jupitru in ugotovil, da krožijo okrog njega, tako kot naša Luna okrog Zemlje. To je bil pomemben opazovalni argument za heliocentrizem, saj je postalo povsem očitno, da ne krožijo vsa nebesna telesa okrog Zemlje)
- združi izkustvo in matematiko (dajmo preverit ne samo se menit!)
- ni izpodrinil boga – predpostavil je, da bog ustvari svet, ampak tega ni zapisal v jeziku Biblije, ampak v jeziku matematike (če hočeš razumet vesolje, ne brat biblije – uči se mat)
- poskuša objektivno dokazat Kopernikovo idejo na znanstven način (danes vemo, da ni centra vesolja) – teleskop (najprej izumljen kot igrača ali za vojaške namene ali… ne vemo točno – on ga spremeni, da poveča podobo, ki jo gleda) – fascinira ga vesolje, začne opazovati in zapisovati – ugotovi, da luna ni ne gladka in ne okrogla – ne sklada se z antičnim prepričanjem |
| Kakšna je bila zarota proti Galileu?
- | Galileja so zaradi herezije odpeljali v Rim na sodni proces zaradi dela, v katerem zagovarja, da heliocentrizem ni samo hipoteza, ampak resnica. Za svojo herezijo bi lahko prejel doživljenjski zapor.
- bil je prijatelj s papežem, nista se strinjala – papež zahteva, da gre na sodišče – obtožijo ga, ker se proti njemu zarotijo še tisti, ki ga niso marali (2 krat obtožen) – zbere ujetništvo v hiši
- imel je možnost umreti ali pa, da se »odpove« nauku (potem nekdo idk kdo spet odpre ta nauk, ko ugotovijo, da v resnici ni kriv) |
| Predstavi misel Bruna. Zakaj se cerkev ni strinjala z njegovo mislijo?
- | začne dvomit v to, kakšno je vesolje v meji (cerkev verjame, da vesolje ne more bit neskončno, ker je neskončen lahko samo bog) – on trdi, da je vesolje neskončno (to je njegovo religiozno prepričanje)
- Brunov nauk o enem neskončnem Vesolju (Univerzumu): Tri glavne Brunove kozmološke teze v razpravi O neskončnem, vesolju in svetovih:
1. Vesolje je prostorsko neskončno
2. Vesolje je razsrediščeno, v njem je nešteto “svetov” (tj. drugih zvezd-sonc s planeti)
3. Vesolje je Eno (Univerzum)
- Če rečemo, da je vesolje neskončno, potem ni več centra, postavitev postane relativna (sonce – simbol božanstva; cerkev tudi ne želi verjeti, da ni centra)
- Če je neskončno obstaja še mogoče kako drugo inteligentno bitje – večje kot je vesolje, večja je verjetnost, da bo še kdo – lahko da je še ena zemlja….da se ponavlja – s tem se zruši še mnenje, da smo mi edino inteligentno bitje in da je bogu mar za nas – 3. problem (potem ni človeškega obraza, ne moreš se več obračat k bogu - ?) |
| 14. Kaj je panteizem, ateizem, teizem, politeizem?
- | panteizem: bog povezan z naravo - obstaja bog, ampak ne krščanski – ni ljubeč… je pa neskončen – torej da od sebe vse kar zmore – vesolje je odraz njegove moči, neskončnosti (torej, če je bog neskončno močan, naredi neskončno vesolje) – bog nima človeškega obraza (ni sočuten, ljubeč…) - bog ni ločen od vesolja (ker je neskončno in ni več prostora, da bi bil kje drugje), ampak je razkrit v vesolje – približa boga naravi – narava deluje po božanskem principu
- ateizem: filozofska smer, ki zanika eksistenco boga
- teizem: filozofski nazor, ki priznava boga in njegovo vplivanje na svet
- politeizem: verovanje v več bogov |
| Zakaj pravi Galimberti, da je s smrtjo boga nastopila težava, kako osmisliti svet danes?
- | včasih os vedli smisel, danes ne
- po drugi strani – takrat niso mogli vedet smisla, kr ga niso mogli iskat, sam prisiljeni v to in nezavedne želje…..psi |
| Predstavi misel Pitagore: kaj je temelj sveta in kakšno religiozno misel je imel.
- | Širi vero v metempsihozo – vera v to, da se duše selijo po smrti – po smrti živiš v neki drugi človeški ali živalski podobi – duša se ne seli, ker bi bilo to fajn – napor se ji je seliti iz telesa v telo – mišljenje, da je to problematično: želi si stvari, ki si jih »ne bi smel« (spolnosti, uživaško življenje (veliko hrane…)) – duša trpi – želi se osvoboditi telesa – ko se bo očistila (da ne bo želela teh stvari) – očisti se z matematiko (odraža abstraktnost mišljenja ne želje… - 2+2=4 pa če ti je všeč ali ne – tvoji nazori ne vplivajo na to) – Gr. mat ima v ospredju: aritmetiko (nauk o številih) in geometrijo (nauk o geom. likih)
- v centru vesolja: število in mat urejenost (kozmos = red; kakšen red? Matematični)
- umetniška dela so odražala z redom vse – v um. delu naslikaš nekaj kar se skriva v naravi, vesolju…
- trdi, da je po glasbi urejeno vesolje - če bi lahko dobro slišali, bi slišali, da vesolje lepo zveni, se premika urejeno (red lepo zveni)
- red po katerem naj bi deloval svet – glasba – ničesar preveč, prava mera vseh stvari – harmonija (da zadeneš pravo mero) – mat je v pravi meri red (pravilno urejene so stvari, ničesar ni preveč) – to se kaže v umetnosti – za harmonijo je potreben občutek, ne samo matematika – v našem vsakdanjem življenju bi se morala harmonija kazat |
| Zakaj se po Pitagori duša očisti s pomočjo matematike?
- | očisti se z matematiko (odraža abstraktnost mišljenja ne želje… - 2+2=4 pa če ti je všeč ali ne – tvoji nazori ne vplivajo na to) – Gr. mat ima v ospredju: aritmetiko (nauk o številih) in geometrijo (nauk o geom. likih) |
| 3. Kako razume Pitagora harmonijo?
- | prava mera vseh stvari
- mat je v pravi meri red (pravilno urejene so stvari, ničesar ni preveč) – to se kaže v umetnosti – za harmonijo je potreben občutek, ne samo matematika – v našem vsakdanjem življenju bi se morala harmonija kazat |
| 4. Zakaj je v umetnosti pomembna simetrija?
- | Simetrija je temeljni del geometrije, narave in. oblik Ustvarja vzorce, ki nam pomagajo konceptualno organizirati naš svet
- Simetrija se uporablja v umetnosti, ker zadene nekakšno žico, ki se zdi prav do neke točke.
- človeški možgani si velikokrat želijo simetrijo |
| Zakaj so umetniki »pokvarili« umetniška dela, če so bila preveč matematično urejena?
- | za harmonijo je potreben občutek, ne samo matematika
- mat red – ni fajn za gledat/videt – en in drugi del sta si enaka (simetralno preslikani) – pusta je, dolgočasna |
| Kaj je zlati rez?
- | ena izmed mat pravilnosti – razmerje, ki ga najdemo povsot po svetu (tudi v našem telesu) – odraža božanskost |
| 7. Predstavi pet poliedrov in kako so ti povezani z osnovnimi elementi: vodo, zemljo, ognjem,
zrakom. Kaj je eter? | - Platon v Timaju postavi tezo, da so iz teh petih idealnih geometrijskih teles sestavljeni štirje zemeljski elementi in eter: zemlja iz kock, voda iz ikozaedrov, zrak iz oktaedrov, ogenj iz tetraedrov (intuitivno načelo teh povezav je njihova “ostrina”, “stabilnost”, “tekočnost” ipd.) – eter, nebesni “peti element” pa je sestavljen iz dodekaedrov.
- tetraeder (ogenj)
- heksaeder (zemlja)
- oktaeder (zrak)
- dodekaeder (eter)
- ikozaeder (voda)
ETER – zrak, ki ga dihajo bogovi - ni na zemlji, je v vesolju – božanski element – bogovi potrebujejo božanski zrak, da dihajo – prepričani, da je eter sredstvo po katerem se gibljejo svetloba in planeti – za večno gibanje potrebuješ nekaj, kjer ni trenja, neko fino snov – na zemlji ni, ker smo na miru in ga ne rabimo za gibanje – tudi onkraj zvezd stalnic |
| Kako za Platona nastane iz kaosa kozmos?
- | Platon napiše Timaj – piše, kako bog iz chore naredi kozmos – upošteva mat pravil. upošteva poliedre – osnovni elementi iz katerih je narejeno vesolje
- med kaosom in kozmosom pomaga bog Demiurg
- ponavljajoča se zgodba (krščanstvo verjame, da je neka črta- začetek in konec (bog bo prišel in ga končal)) – antična je ciklična – kozmos bo znova šel v kaos in potem ta nazaj v kozmos – vesolje propade in znova nastane |
| 9. Kaj simbolizira krog, trikotnik in kvadrat?
- | kvadrat simb. nekaj omejenega (krog pa večnost): zemlja - kocka
- ogenj – trikotnik: simb. tukaj in tam (nekaj kaj je tu in tam onkraj) – povezava med večnostjo in minljivostjo
- krog – večnost, neomejenost
- človek je vselej razpet med in - smo minljivi (omejeni z znanjem), vendar skozi kulturo želimo večnost |
| 10. Kaj je splošna značilnost romantike in v | čem se razlikuje od predhodnih obdobij?
- čustva v ospredju, ne več razum in mat
- Na vsako vprašanje je mogoče odgovoriti (če to ne velja za človeka, velja zagotovo za boga)
- Mogoče se je naučiti, kako priti do resnice
- Odgovori niso med seboj nezdružljivi, ne moremo zagovarjati paradoksa
to se potem z romantiko spremeni |
| 11. Kaj je značilnost angleških in kaj francoskih vrtov?
- | Francoski vrt: predstavlja to, kar rom. ni – red, ki se skriva v temelju narave (temelj narave je red)
- Angleški vrt: ima pomešan nered in urejenost (taka kot je narava: divja, neukročena) – bolj »domač«, preprost – mešat se začne red in kako človek čuti naravo - prepoznaš lahko občutenja umetnika, ki je slikal (vsaj zdi se ti, da lahko, ko gledaš sliko) |
| 12. Kako razume svobodo romantika?
- | da se posameznik predaja čustvom
- samomor – nek ideal v času romantike – končni odraz človekove svobode |
| 13. Kako se razume lepo v romantiki | lepo postane subjektivno (v antiki je lepo harmonija… - objektivno je kaj je lepo)
- lepo prihaja iz občutkov – ko rečeš, da je nekaj lepo, govoriš o svojih občutkih, ne pa o tem, kaj je lepo, saj na tem ni nič takega, da bi objektivno lahko rekel, da je lepo |
| 14. Kako se razlikuje pojmovanje mučeništva v romantiki in krščanstvu?
- | za kršč. si mučenec, če trpiš za objektivno resnico (kršč. pač za to krščansko resnico)
- v rom: mučenec je nekdo, ki se bori za lastne ideale (npr. Puškin)
ni umrl za boga, ampak za lasten prav (to kaj tebe nagovarja)
doživljaš čustva in jih upaš izraziti |
| 15. Umetnik v romantiki govori o sebi, kaj to pomeni?
- | umetnik začne slikat lastno razpoloženje – ne gre več za slikanje velikih tem, dogodkov (kot npr. zadnja večerja), slika sebe, svoja čutva
- močna čustva
- iz dela lahko prepoznamo njegovo lastno življ. |
| 16. Kaj je pietizem?
- | protestantsko gibanje v 17. in 18. st.
- človekov osebni čustveni odnos do boga
- podoba boga – ne, da je razumno bitje, ampak da je čustveno bitje (bolj čuti svet kot pa da ga razume)
- prezir do učenja, rituala, forme, obredov – v ospredju je posameznik in njegov odnos
- poudarek na notranjem življ. |
| 17. Kakšne so posledice romantike danes?
- | povezava med romantiko in postromantiko: Rom. ljubezen – obstaja neka oseba po kateri hrepeniš, ki te bo izpolnila…(your better half)
- Nacionalizem – kulturno hrepenenje – hrepenimo po idealih naroda – ljudje morajo umreti za ideal – tragična posledica romantike
- nacizem, komunizem - temelj v romantiki
- danes pa kultura, dela, umetnost
- eksistencializem |
| 18. Kako pojmuje Kant lepo?
- | s Khantom: ni lepo nekaj na predmetu, ampak je lepo v njegovem doživljanju – lepo je subj.
- Prej so iskali obj. standarde lepega – lepota odraz najvišje resnice (bog pa tako) – red pravilnost, urejenost… - Khant pa razume: estetska sodba ni logična
estetska sodba/trditev – opisujemo naše občutke, naša občutenja
lepo je opis samega sebe v odnosu do neke stvari |
| 19. Zakaj lepo ni enako dobro?
- | lepo je nareto, da privlači ljudi, velikokrat izkoriščeno
- ker lepo postane subjektivno (+ lepo prihaja iz občutkov – ko rečeš, da je nekaj lepo, govoriš o svojih občutkih, ne pa o tem, kaj je lepo, saj na tem ni nič takega, da bi objektivno lahko rekel, da je lepo) |
| 20. Kaj želi reči Kant z mislijo, da lepo ni logična sodba, a pogosto od ljudi pričakujemo, da se bodo
strinjali z našimi estetskimi sodbami, kar je neupravičeno. Ko rečemo: »Lep dan je zunaj,« velja
to zgolj za nas, mi pa »podzavestno« pričakujemo strinjanje drugih.
- | pričakujemo, da je vsem lepo to kaj je nam – lepoto velikokrat razumemo kot nek objektiven pojem |
| 4. Predstavi logično zmoto »za človeka«.
- | Govorimo v prid človeku in ga hvalimo, čeprav to sploh ni relevantno za razpravo. |
| Kako sem predstavil panoptični zapor s premislekom o lepem?
- | mislimo, da nas drugi opazujemo, zato hočemo biti lepi, v resnici nas ne
- «lepota kot nadzor» |
| Kaj je frenologija in kako je povezana z lepoto?
- | nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz oblike lobanje |
| 7. Lepo ni povezano z eksistenco stvari niti z uporabnostjo, kaj to pomeni?
- | če si lep ne pomeni, da boš dalje živel ali, da bo nekaj bolj uporabno
- ne rabi bit nekaj lepo da obstaja in da je uporabno |
| Kaj je sublimno?
- | lepota pomešana z grozo
- sublimno v naravi vir tako ugodja kot neugodja, tako tesnobe kot veselja |
| 2. Kako se kaže sublimno v umetnosti?
- | večinoma v postmodernistični umetnosti
- V umetnosti se sublimno nanaša na 'estetiko neizmerne veličine. ... Romantični umetniki so raziskovali sublimno skozi slike domišljije, ki so se lahko pogosto spremenile v nočne more, in naravne pokrajine, ki so bile mogočne in lepe, a vedno nevarne. the Sublime is what has the power to compel and destroy us. - Sublimno je tisto, kar ima moč, da nas pritegne in uniči. |
| Kakšna je razlika med dinamičnim in matematičnim sublimnim?
- | Ko je vzvišeno absolutno veliko in kot takega ga ni možno primerjati z ničemer, potem to predstavlja matematično vzvišeno – takrat vzvišeno doživljamo kot nekaj nemerljivega in nepremerljivega ( npr. egipčanske piramide, bazilika Sv. Petra v Rimu…)
- Ko pa naravo opredelimo kot dinamično vzvišeno, pa njena superiornost in moč nimata nobenega vpliva na nas oz. ne predstavljata strahu, ki nas neposredno ogroža, oz. smo pri estetskem doživetju vzvišenega v naravi vsi na varnem in je občutek strahu ter neprijetnosti obvladan s pomočjo naše moralne sile (npr. veliki valovi, burje in nevihte nas ne prestrašijo) |
| 4. Kaj etimološko pomeni sublimno?
- | v zraki viseč, visok, vzvišen, velik
- Beseda je nastala z delci sub pomeni "majhna " ali "od spodaj - navzgor". Drugi pa trdijo, da izvira iz limusa , kar pomeni "poševno". Od tod bi prišel pomen "tistega, ki se dviga v zraku." |
| Kako razume Platon materialni in kako metafizičen svet?
- | v metafizičnem svetu so definicije, ki definirajo originale - ta svet je večni, za razliko od našega, ki je konkreten |
| Platon razlikuje med pojmi in idejami, kako to razume? Kaj je ideja vseh idej – tisto Dobro,
Lepo in Pravično?
- | pojmi - to so definicije stvari v realnem svetu. Torej pojmi obstajajo kot večne resnice, ne glede na to če obstajamo mi. Svet pojmov in idej je večen.
ideje - najprej nastane ideja, šele potem pojem in dalje v metafizičnem svetu.
- to je zadnja ideja, ki obstaja (ker za idejo rabiš idejo) in je dobra, lepa, pravična. (ok……) |
| Zakaj je v umetnosti renesanse tako velik poudarek prav na lepoti? | bla |
| Umetnik laže, vara in zavaja, ampak rezultat tega je, pravi Aristotel, presenetljiva podoba
resničnosti. Kaj to pomeni?
- | Umetnik res laže, ampak to kaj pove je pa resnično (če hočemo spoznat znanstveno resnico je boljše spoznat nekaj v živo; Ar. pa meni, da umetniku ni cilj, da pove znanstveno resnico, saj hoče povedat nekaj splošnega – ni važno, če je laž, ker to kaj hoče povedat je resnično)
- Umetnik je odličen v laži, ampak ravno to je potrebno, da pove splošno resnico (Alamut mby ni res, ampak se pa še danes kaže ta situacija) |
| Zakaj je umetnost resničnejša, kakor kronistika?
- | ker je splošna (ne velja le za tisti konkretni trenutek, ampak je splošno) – če bi zgodovinar pisal o tem panterju, bi veljalo to samo za tega panterja, zdaj pa velja za vse |
| Umetnost govori o splošnem, zato je podobna filozofiji. Kako to razumeš?
- | to da umetnost splošna pomeni, da išče in tudi najde oz resnice, ki veljajo za več primerov
- filo pa tudi išče odg, da bi veljali za več primerov |
| Kako razume Aristotel katarzo?
- | umetnost ima katarzično vlogo – očiščenje povezano s tragedijo:
glavnemu igralcu mora iti iz dobrega na slabo
lik ti mora biti všeč (sočutje)
junak more biti žrtev usode (ne sme biti on kriv)
na koncu se zavedaš lastne varnosti – ti si ostal, on ni |
