| Biogeni elementi | Makroelementi(nad 1%)-H,C,O,N,P,K,Ca,Mg..
Mikroelementi -Fe,Cl,Mm, C,J, Co
soijine, ki jih sestavljajo biogeni elementi so lahko ORGANSKE(sečnina,metan,beljakovine,lipidi, nukleotidi..) ali ANORGANSKE(NH3, H2O, CO2,NaCl...) |
| Biološke molekule | So spojine, ki se pojavijo v živih bitjih. |
| Voda | je dobro topilo, velika kohezivnost(medmolekulske sile privlačne), je polarna-topna, med vodikoma je 104,5 stopinje, ime medmulekolsko vez- vodikova vez
elektrostatski privlak-Tvorijo se ioni, med katerimi vlada privlačna sila, ki ji pravimo elektrostatski privlak.
Sesalna sila pri izhlapevanju vleče vodikove vezi skozi rastlino.
Hidracijski ovoj-ovoj vodnih molekul okoli nabitih delcev( posledica tega je različno premikanje ionov v celici) |
| Hidratacija | Razstaplanje NaCl v vodi, ionski kristali se spajajo z vodo |
| Prosta voda | ves čas v celici na razpolago za biokemijske reakcije |
| Vezana voda | ki v celici ni na voljo za kemijske reakcije |
| Hidroliza/dehidracija | Hidroliza (iz grščine hydro = »voda« + lysis »ločitev«) je kemijska reakcija, pri kateri se določena spojina razcepi z vodo, pri čemer se v en del vgradi hidroksilna skupina, v drugi pa vodik; molekula vode se namreč tudi cepi, in sicer na vodikov kation (H+) in hidroksilni anion (OH−)
Hidrolitično se cepijo določeni polimeri; reakcijo po navadi katalizirajo bodisi kisline (npr. koncentrirana žveplova kislina – H2SO4) bodisi lugi (npr. natrijev hidroksid – NaOH). |
| Kaj je to | Sečnina ali urea je organska spojina, ki pri številnih živalih, vključno s človekom, predstavlja končni presnovek metabolizma dušikovih spojin (npr. presnova aminokislin v t. i. ciklusu sečnine). Organizem na ta način izloča amonijak, ki bi sicer v prosti obliki bil toksičen. Tvori se zlasti v jetrih, izloča pa s sečem. V čisti obliki se sečnina nahaja kot bela, kristalinična in nestrupena trdnina brez vonja. |
| Kaj je to | Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino. V biokemiji se ta krajši in splošnejši termin pogosto uporablja za α-aminokisline – aminokisline, pri katerih sta aminska in karboksilna skupina vezani na isti ogljikov atom.
Amínokislínski ostanek je, kar ostane od aminokisline, ko se odcepi molekula vode pri nastanku peptidne vezi. |
| Kaj je to | Fosfolipíd je molekula, predstavnik polarnih maščob. Te so po zgradbi podobne trigliceridom ali pravim maščobam. Sestavljena je iz štirih sestavin: na alkoholu (pri fosfogliceridih je to glicerol, pri sfingomielinu pa sfingozin) sta zaestrena dva radikala maščobnih kislin, na tretjem mestu pa je zaestrena fosforjeva kislina, nanjo pa je vezan še drugi alkohol. Fosfolipidi so skupaj z glikolipidi in holesterolom poglavitni gradniki celičnih membran in sestavljajo lipidno dvojno plast. |
| Kaj je to | Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6. V mislih imamo D-glukozo. Njen optični izomer L-glukoza se ne pojavlja v naravi. |
| Kaj je to | Nukleotidi so osnovni gradniki nukleinskih kislin DNK in RNK. Nukleotid je sestavljen iz sladkorja (pentoze), dušikove baze in fosfatne skupine.
Prikaz zgradbe riboze in 2'-deoksiriboze
Sladkorna komponenta nukleotida se med DNK in RNK malenkostno razlikuje. V DNK je prisotna 2'-deoksiriboza, v RNK pa riboza.
Na sladkor je preko N-glikozidne vezi vezana dušikova baza. Ta je lahko adenin (v DNK ali RNK), gvanin (v DNK ali RNK), citozin (v DNK ali RNK), timin (samo v DNK) in uracil (samo v RNK). Sladkor in dušikova baza skupaj tvorita nukleozid, če pa je na sladkor vezana še fosfatna skupina, dobimo nukleotid.
Nukleotidi se povezujejo v nukleotidno verigo (nukleinsko kislino) preko fosfodiesterskih vezi, natančneje: 3'-OH skupina enega nukleotida se poveže s 5'-fosfatno skupino naslednjega nukleotida |
| Biomonomeri se povežejo v biopolimere | Monomere so spojine z mahno molekulsko maso in se povežujejo v POLIMERE, ki imajo večjo molekulsko maso. |
| Polimerizacija | je združevanje monomerov v polimere. |
| (Poli)kondenzacija- | - če se med polimerizacijo odceplja voda. |
| Hidroliza | -razpad polimera na monomere ob vezavi vode. |
| 4 najpomemnejše skupine snovi, pomembne za organizme | BELJAKOVINE (PROTEINI)
OGLJIKOVI HIDRATI
JEDRNE KISLINE(NUKLEINSKE
KISLINE)
MAŠČOBE (LIPIDI) |
