| katere »prednosti« ima Prusija pred Avstrijo, | Prusija je bila nacionalno homogena, gospodarsko
razvitejša in moderna ustavna monarhija, medtem ko je bila Avstrija v vojni z Italijo poražena. |
| Pomen Otta von Bismarca | Leta 1862 je nemški kancler postal Otto von Bismarck (železni kancler), ki je krepil
vojsko in nacionalna čustva Nemcev. |
| Vojna med Prusijo in Avstrijo | po vojni z Dansko von
Bismarck politično osamosvoji Avstrijo in se z njo 1866 zaplete v vojno. Z mirovno pogodbo v Pragi
so razpustili Nemško zvezo, leto kasneje nastane federativna Severnonemška zveza. |
| Nastanek severnonemške zveze, | Z mirovno pogodbo v Pragi so razpustili Nemško zvezo, leto
kasneje pa je nastala federativna Severnonemška zveza, ki postane privlačna še za države na jugu. |
| Vojna s Francijo, | Francija pred strahom nove, močne sosede združitvi nasprotuje, kar posledično privede
leta 1870 do vojne. Prusija Francijo porazi in januarja 1871 v Versaillesu razglasijo nemško cesarstvo. Zraven vojne odškodnine so Francozi izgubili še rudno bogati deželi Alzacijo in Loreno. V
Evropi se oblikuje novo razmerje sil, kar privede do zaostrovanja mednarodnih odnosov. |
| Ustanovitev rajha... | Pruski kralj Viljem postane nemški cesar (je vrhovni poveljnik vojske, sklicuje
parlament), Bismarck pa kancler. Nastal je 2. nemški rajh, sestavljen iz 25. kneževin
in svobodnih mest (Hamburg, Bremen, Lubeck), ki šteje preko 40 milijonov ljudi. |
| Združitev Italije: na katere dežele je bila Italija razdeljena, | Ozemlje današnje Italije je bilo po dunajskem kongresu 1815 razdeljeno na številne
kneževine, v katerih je prevladoval avstrijski politični vpliv. Lombardija in Benečija
sta bili sestavni del Avstrije, v Toskani, Parmi in Modeni so vladale »stranske« veje
Habsburžanov, v Kraljestvu obeh Sicilij (drugo ime je Neapeljsko kraljestvo) so vladali
francoski Bourboni. Tu je še Papeška država ter Piemont ali Sardinsko kraljestvo
(PS), ki je bil edini del brez vpliva Avstrije. |
| Naštej vzroke za idejo o združevanju in opiši vlogo Piemonta oz. Sardinskega kraljestva in C. Cavourja ob tem procesu. | Naštej vzroke za idejo o združevanju in opiši vlogo Piemonta oz. Sardinskega kraljestva in C.
Cavourja ob tem procesu. Težnje po enotni Italiji niso zamrle po poskusu združitve med pomladjo
narodov. Camillo Cavour je postal predsednik vlade Piemonta in uvajal liberalno gospodarstvo, s
čimer je vabil tuj kapital, država je veliko vlagala v železniški promet, gradnjo kanalov in podpisala je
sporazume o svobodni trgovini z več evropskimi državami. |
| Vloga Piemonta/Sardinskega kraljestva in C. Cavourja ob tem procesu, kako je potekalo | / |
| Postopno pridruževanje posameznih delov, | 1859 se prične vojna z Avstrijo: bitka pri Solferinu (nastanek Rdečega križa - Henry
Dunant) in bitka pri Magenti. Avstrijci se umaknejo iz Lombardije.
1860 se Piemontu s plebisciti priključijo Toskana, Modena, Parma.
G. Garibaldi zasede Sicilijo, 1860 zavzame Neapelj in nekdanjo Kraljevino obeh Sicilij
preda Viktorju Emanuelu kot kralju Italije.
1861: ustanovljen parlament v Torinu, ki 17.3. razglasi Kraljevino
1866: Benečija je priključena kot nagrada za podporo Prusiji v vojni proti AO.
Priključitev Rima preprečujejo Francozi, a se umaknejo v času vojne s Prusi leta 1870
1870: Rim postane prestolnica, status cerkvene države pa je še nekaj časa nejasen,
zato se za duhovščino uveljavi ime »ujetniki v Vatikanu«. Dokončen status cerkvene
države je potrjen šele z Lateransko pogodbo 1929, v času fašistične Italije. |
| vloga Garibaldija | G. Garibaldi zasede Sicilijo, 1860 zavzame Neapelj in nekdanjo Kraljevino obeh Sicilij
preda Viktorju Emanuelu kot kralju Italije. |
| Razglas parlamenta v Torinu, | 1861: ustanovljen parlament v Torinu, ki 17.3. razglasi Kraljevino |
| Zakaj je nastal Rdeči križ | Ideja za Rdeči križ je nastala 1859 v bitki pri Solferinu, ko je Dunant
videl posledice vojne, organizacija pa je bila ustanovljena nekaj let kasneje v Ženevi. |
| vloga Mariborčana, admirala Tegetthoffa v vojni proti Italiji... | Tegetthoff velja za enega najboljših admiralov 19. stoletja, poznan je bil predvsem po svoji inovativni taktiki in odličnem vodenju. |
