| Kakšna je fiziološka telesna temp. kokoši in kakšna letalna? | Fiziološka: 39,9-42C
Letalna: 16C in 47,8C |
| Kdaj pride do hipertermije? | - ↑ ambientalna T(več kot 30°C) ali
- ↑ vlaga (90% relativna vlaga)
- Pogosto pride do poginov brez KZ |
| Klinični simptomi hipertermije | o nenadni pogin,
o cianoza glave,
o pomanjkljiva operjenost (pri dolgotrajni hipertermiji) |
| Patološko anatomske sprem. hipertermije | o hipertermija rože in podbradkov,
o cianoza glave,
o močna prekrvaljenost organov,
o staza krvi ,
o edem in aktivna hiperemija pljuč,
o kuhan izgled muskulature (zaradi degenerativnih sprememb)
- Pri hipertermiji pride do poginov po celotnem objektu (oz. so živali na kupu, če gre samo za en del objekta)
- Ker se kri ne strjuje, lahko posumimo tudi na sepso in zastrupitve, zato je težko reči ali gre za hipertermijo ali zastrupitev
- Po temperaturnem šoku si živali ne morejo takoj opomoči, zato so še vedno prisotni sporadični pogini, sprememba pa je opazna tudi na ješčnosti in na teži živali |
| Kakšen je odziv perutnine na temperaturni šok? | - Perutnina se na ↑ vlago in T odzove z ↓ aktivnostjo, pohitrenim dihanjem in manjšo porabo hrane
- Posledica tega so respiratorna alkaloza, porušeno acido-bazično ravnotežje in pomanjkanje esencialnih hranljivih snovi
- Vse skupaj vodi v ↓proizvodne parametre in v ↑pogin |
| Hipotermija pri perutnini | - redkejša zaradi dobre izolacije, ki jo nudi perje
- Pogosteje le pri živalih med transportom in pri DSP ali puranih kot posledica ne segretih tal pri vselitvi
- Živali se najprej oglašajo in skušajo izgubljanje toplote kompenzirati s krmo
- Po ↓TT pod 36 °C se živali umirijo, postanejo apatične ter prenehajo jesti (kar je vidno v praznih prebavilih) |
| Kakšne so minimalne zahteve za sestavo zraka v objektih= | več kot 16% O2,
manj kot 0,3% CO2
manj kot 40 ppm CO |
| Hipoksija pri perutnini | - nastopi zaradi pomanjkanja kisika ali ↑konc. CO2, CO (letalna doza 2000 pmm) in NH3
- Škodljive in toksične vrednosti so: O2 < 10%, CO2 > 2,00%
- Ob pomanjkanju kisika (kot posledica neugodne mikroklime, okvare resp. sistema ali prekomernega gretja prostora), mora srce črpati več krvi → to privede do hipertrofije in dilatacije desne polovice srca, ki postane mlahavo→ Posledično pride do mešanja krvi in hipertenzije pljuč, kar pa vodi v hipoksijo in ascites (zaradi hipoksičnega stanja)
- Pri živalih ne moremo izvajati terapije z diuretiki, zato nimamo na voljo nobenega zdravila
- Kaže se z odprtimi kljuni in razprtimi krili |
| Povečana konc. NH3 | - negativen vpliv na počutje živali, saj povzroča težave z dihanjem, pekoče oči in poškodbe kože
- Težje živali namreč pogosteje posedajo in se naslanjajo na vlažen nastilj poln amonijaka, kar privede do nastanka žuljev (blisterjev) in ožganin
- Prek odprtih žuljev ali prek zabodenih predmetov lahko pride do vdora bakterij, ki povzročijo celulitis; živali sicer normalno živijo, ampak so negativne posledice vidne pri zakolu
Posledice različnih koncentracij NH3:
- 20 ppm: ta konc. NH3 je že zaznavna in ima negativno delovanje na zdravstveno stanje živali in proizvodne rezultate
- 50 ppm: povzroči znižanje proizvodnih rezultatov
- 50 – 100 ppm: privede do vnetja očesnih veznic, keratitisa in amoniakalne slepote
- 140 ppm: povzroči respiratorne motnje in lezije (erozivno vnetje na področju prstov).
- 350 ppm: predstavlja letalno konc. (ob izpostavitvi živali > 1 uro) |
