| Sinonimi za aviarni metapneumovirus | Sindrom oteklih glav
Puranji rinotraheitis |
| APV-splošno | - akutna respiratorna bolezen perutnine
- Značilno: oteklina v področju glave, konjunktivitis, opistotonus in tortikolis
- Podatki temeljijo na seroloških preiskavah, ker je izolacija virusa zahtevna
- V slo najprej brojlerji piščanci zadnji čas MJ težkih hibridov in puranov |
| Etiologija APV | - Dr. Paramyxoviridae, rod: Metapneumovirus
- Nima izražene hemaglutinacijske ne nevraminidazne aktivnosti
- ANTIGENSKE ZNAČILNOSTI:
- vsi tipi virusa pripadajo istemu serotipu
- sekvenca G glikoproteina, nevtralizacijski test z monoklonalnimi Pt:
- podtip A, B,D: Evropa
- podtip C : izolacija in identifikacija novega podtipa v Kanadi in ZDA, prostoživeče ptice v Evropi
-Fizikalne in kemične lastnosti- Evropski izolati:
- občutljivi na lipidna topila,
- stabilni pri pH 3,
- 56°C jih inaktivira v 30 min
- pri 4°C 12T, 4Tpri 20oC in 6h pri 50°C
- kvartarne amonijeve spojine, etanol, derivati fenola |
| Patogenost APV | - ob naravni okužbi povzroča ↑obolevnost pa tudi mortalnost
- v laboratorijskih pogojih težko sprovocirati njegovo patogenost
- Pomembno - pogoji reje:
o Mikroklima (ventilacija, NH3)
o Zdravstveno stanje živali
o Sek. infekcije (E. coli, MG, MS, pasterele, ORT) |
| Gostitelj APV | - Naravni gost.: purani in piščanci (Gallus gallus), ki se lahko okužijo v katerikoli starosti
- Obolijo lahko tudi jerebice in fazani,
- golobi, gosi in race na okužb niso občutljivi
- Pt potrjena tudi pri nojih
- Vodna perutnina ne zboli
- 2001- humani metapnevmovirus (hMPV) - eksperimentalne okužbe puranov pozitivne |
| Načini okužbe in širjenje APV | - z neposrednim kontaktom
- različnimi izcedki zg. respiratornega trakta kot npr. z nosnim izpirkom ali sluzjo sapnika
- Živali izločajo virus z izcedki respiratornega trakta še 9D po okužbi
- aerosol
- dokaza o vertikalnem prenosu NI
- Širjenje: z okuženo vodo, z obolelimi ali okuženimi pticami , okuženo opremo, obleko in obutvijo ljudi |
| KZ APV (piščanci brojlerji) | - Ink. 2–3D
Klinične oblike bolezni - različne:
- vrsta živali
- starost
Piščanci brojlerji:
- blage dihalne motnje
- vnetje očesnih veznic
- oteklina glave ( področje periorbitalnih sinusov)
- tortikolis in opistotonus
- živali so tihe
- Sočasne okužbe IBV, MG, MS : težje oblike respiratornih motenj
- sek. okužbe z E. coli
- najpogosteje živali v starosti med 5–6T.
- Obolevnost in mortalnost sta odvisni od pogojev reje in prisotnih sek. infekcij (do 10%) |
| KZ APV (MJ in nesnice) | - najpogosteje ob prehodu v nesnost, stare med 22–35T potresavanje z glavami
- konjuktivitis in otekline glave,
- tortikolis
- ↓nesnosti, kvaliteta jajčne lupine
- M: med 0 do 6,5%.
- Večina izgub je vezana na izločanje obolelih kokoši zaradi težav v gibanju in poginov zaradi ooforitisa
- obremenjenost reprodukcijskih organov v tem obdobju |
| KZ APV (purani, fazani, golobi) | Purani:
- živali smrkajo, ne kašljajo
- iz nosu se obilno izteka mukozna tekočina
- očesne veznice so vnete
- infraorbitalni sinusi otečeni
- Starejše živali kašljajo in stresajo z glavami
- Ni edema glave
- Obolevnost je pri puranih lahko tudi 100 %, mortalnost pa se giblje med 0,5 do 50%
Fazani, race, gosi:
- eksperimentalna okužba: blagi KZ v obliki respiratornih motenj.
Golobi:
- ni bilo opaziti KZ |
| Patoanatomske spremembe APV | PIŠČANCI IN PURANI:
- edem podkožja glave, fibrinozno vnetje podkožja glave,
- rinitis, traheitis (izguba ciliarnega epitela),konjuktivitis,
- serozni do fibrinozni aerosakultis in pleuritis, uni ali bilateralni edem pljuč, pneumonia, peritonitis, perikarditis (sočasna okužba z bakterijami)
MJ težkih hibridov pretežno pri kokoših:
- edem podkožja glave, fibrinozno vnetje podkožja glave,
- rinitis, traheitis (izguba ciliarnega epitela), otitis media, konjuktivitis,serozni do fibrinozni aerosakultis in pleuritis, uni ali bilateralni edem pljuč, pneumonia, peritonitis,ooforitis |
| Patohistološke spremembe pri APV | - izguba ciliarnega epitela v nosnicah in sapniku (4–10D PI)
- v epitelijskem tkivu je opazna vakuolizacija
- hiperemija in vnetje sumbukoze |
| Imunost pri APV | - Po okužbi ali cepljenju živali razvijejo humoralno imunost v tednu dni
- Pt se pojavijo kljub temu, da živali ne kažejo KZ obolenja
- Raziskave so pokazale, da je celična imunost pomembnejša v zaščiti pred okužbo
- Humoralna Pt se prenašajo tudi na potomce, vendar pasivna Pt ne ščitijo žival pred okužbo |
| Diagnostika APV | - KZ kot tudi patomorfološke spremembe so nespec.
- virus mogoče izolirati le nekaj dni po okužbi, ko KZ obolenja še niso vidni
- Tkiva, primerna za izolacijo: nosni in trahelani brisi, zračne vrečke in tudi pljuča
Izolacija mogoča na:
- tkivnih kulturah obročkov sapnika (ciliostaza)
- na embrionalnih piščančjih in puranih celicah (sincicij)
- kokošji in puranji embrii (6–8D)
- Potrebnih več zaporednih pasaž.
Dokaz Ag:
- DIF in imunoperoksidazni test
- molekularne metode : z določitvijo zaporedja AK na genu za matriks protein in genu za pritrditveni protein (G)
Protitelesa proti APV dokazujemo v ELISA testu , SNT na celičnih kulturah in tkivnih kulturah obročkov sapnika in v IIF testu. |
| Dif. diagnostika APV | - Pasterelozne infekcije
- Ornithobacterium rhinotracheale
- AI
- AKK- podoben
- Mikoplazmozne infekcije
- Avibacterium (Haemophylus) paragallinarum
- E. coli infekcije
- IB
- Klamidioza pri puranih |
| Preventiva in zdravljenje APV | - V preventivi kliničnih izbruhov bolezni so izjemnega pomena kakovostni pogoji reje in zmanjševanje stresnih stanj
- Slaba ventilacija
- neprimerna T
- visoka koncentracija dražečih plinov v objektu
- prenaseljenost živali,
- slaba kvaliteta stelje
- več starostnih skupin na eni lokaciji lahko privedejo izrazitih KZ obolenja in do povišanega pogina |
| Cepljenje APV | - živa in inkativirana cepiva (A in B)
- Živa ateniurana cepiva stimulirajo nastanek sistemske in lokalne imunosti
- Brojlerji in purani : po spray metodi v 1.D starosti, ponovno pa v 7–10D in v starosti 6T
- Za MJ se uporabljajo še inaktivirana cepiva. |
