TIPI OBAL | Fjordski tip
Riaški tip
Deltasti tip
Dalmatinski tip
Estuarski ali lijakasti tip
Lagunski tip |
Fjordski tip | Norveška, Islandija, Škotska – potopljena ledeniška dolina |
Riaški tip | JZ Irska, SV Španija) – obala poteka prečno na
geološko zgradbo – potopljena rečna dolina) |
Deltasti tip | delta Donave, Rone, Pada |
Dalmatinski tip | (značilna za Dalmacijo – obala poteka
vzporedno z geološko zgradbo ali slemenitvijo) |
Estuarski ali lijakasti tip | obala v državah Zahodne Evrope
(ob ustjih rečnih dolin, omogočajo plovbo ladij ob plimi do
pristanišč v notranjosti) |
Lagunski tip | značilen za plitva morja (Baltsko morje) |
Obdobja | Predkambrij
Paleoevropa
Mezoevropa
Neoevropa |
Predkambrij | Ruska plošča in Baltski ščit (na
vzhodu in severu),
del SZ Škotske na zahodu. |
Paleoevropa | nastala v starejšem paleozoiku
Skandinavsko gorstvo in velik del Britanskega otočja
kaledonska orogeneza |
Mezoevropa | nastala v mlajšem paleozoiku
Evropska sredogorja Srednje in Zahodne Evrope, tudi Iberski polotok.) čez Bretanijo, JZ Anglijo in na J Irsko. prek Renskega gorovja na Zahodu do Sudetov na Vzhodu
hercinska orogeneza |
Neoevropa | Posledice gubanja so se čutile tudi drugod po Evropi, nastale so kotline, tektonski jarki, prekrite z mlajšimi sedimenti (Panonska kotlina, Padska kotlina)
od Pirenejev, čez Alpe, Apeninski polotok, Dinarsko gorstvo, Balkan in Karpate na Vzhodu Evrope. Gubanje so spremljali vulkanizem, ugrezanje in dvigovanje.
alpidska orogeneza |
Pleistocenska poledenitev | v pleistocenu so bili veliki deli severne
Evrope pokriti z debelim ledenim pokrovom. V srednji Evropi so bil pod ledom
površine nad 1300 – 1500 m višine, v njih so drseli ledeniki daleč v nižine. |
Dva osnovna tipa poledenitev | gorska in celinska. |
Značilnosti celinske poledenitve: | debelina ledenega pokrova več
1000 m, led do morja, Antarktika, Grenlandija. |
Značilnosti gorske poledenitve | Ledeniško površje v gorskem svetu oblikuje večinoma ledeniška erozija, medtem ko morene ali groblje nastajajo z ledeniško akumulacijo. Ledeniška erozija je odvisna od debeline ledu, kamninske podlage, po kateri ledenik drsi, hitrosti drsenja ter od količine in lastnosti drobirja, ki ga ledenik prenaša s seboj. |
LEDENIŠKE AKUMULACIJSKE OBLIKE | Ledeniške groblje ali morene
Ledeniška jezera za čelno moreno
Eratske skale ali balvani:
Rečno Ledeniško ali fluvioglacialno delovanje |
Jezera | naravna (ledeniška, kraška, tektonska)
umetna (akumulacijska, ugreznjena) |
Značilnosti vodovja: | Številne reke so dovolj vodnate in primerne za:
plovno pot rečnim ladjam evropska plovna pot Ren-Majna-Donava, 1992
številni rečni kanali tudi v Vzhodni Evropi (Moskva, plutje ladij v pet morij)
Hidroenergetska izraba rek (reke v mladonagubanih gorovjih Evrope in v Skandinaviji) |
Jezera | Največ jezer je na območju S in V Evrope. Večina so ledeniškega nastanka. (Ladoško jezero v Rusiji in jezero Inari na Finskem)
Ledeniška jezera so tudi v Alpah. (Ženevsko jezero v Švici, Bodensko., Kimsko, Vrbsko, ) Zuidersko jezero (Nizozemska) postala so žarišče turizma |
Blatno jezero | Blatno jezero – Madžarska
njegova površina je 592 km2, v povprečju je globoko 3,2 m, največ pa 11 m. Prostornina vode je tako okoli 1,9 km3.
Jezero je podolgovate oblike v smeri jugozahod - severovzhod, dolžina v tej smeri je približno 77 km, široko pa je med 4 in 15 km.
ker se voda poleti segreje tudi do 26 °C, je zelo razvit kopališki turizem. Popularna sta tudi ribolov in jadranje ter zdravilišča in termalni vrelci |
Vremenotvorna središča: | Islandski minimum
Genovski minimum
Azorski maksimum
Sibirski maksimum |
Sibirski maksimum | ko se pozimi iznad Sibirije razširi nad Evropo, prinaša celinskemu delu Evrope zelo mrzlo, suho vreme. |
Azorski maksimum | (anticiklon) vpliva na podnebje predvsem poleti, ko južnemu delu Evrope prek Afrike prinaša suho in vroče vreme. |
Genovski minimum | Genovski minimum
Območje zaliva Genove je znano po nastanku ciklonov v hladnejšem delu leta, razlog za nastanek ciklonov na tem področju pa so pogosto orografske ovire(relief). Je rezultat velikih razlik v temperaturi zraka nad toplim Sredozemskim morjem in hladnejšim nad evropsko celino ali Atlantikom. tovrsten ciklon vedno vsebuje tople in hladne sektorje, ki se "spopadajo" nad Jadranom, kar lahko privede do zelo močnih vetrovnih, nenadnih sprememb temperature zraka in skrajnega dežja in vlage. |
Islandski minimum | (ciklon) – stalno območje nizkega zračnega pritiska.Vse leto nastajajo potujoči cikloni, ki potujejo proti vzhodu ali jugovzhodu Evrope. Prinašajo padavine tako severni kot tudi južni Evropi. |
Na podnebje vpliva | geografska širina
Atlantski ocean (Severno atlantski tok) – oceansko podnebje
razporeditev kopnega in morja (vpliv kontinenta, različni tipi celinskega podnebja),
nadmorska višina,
orografske ovire, relief (privetrne in zavetrne strani gorstev) |
Podnebni tipi | Sredozemsko podnebje
Oceansko podnebje
Kontinentalno vlažno podnebje
Kontinentalno polsuho in suho podnebje
Zmerno hladno podnebje
Tundrsko podnebje
Gorsko podnebje |
Sredozemsko podnebje | obale Sredozemskega morja, rastlinstvo prilagojeno poletni suši zimzeleno rastje makija, mediteranski gozdovi zimzelenih listavcev in iglavcev značilne poletne suše ter jesensko in zimsko deževje. poleti je območje pod vplivom subtropskega visokega zračnega pritiska z jasnim in suhim vremenom.) |
Oceansko podnebje | (dolg in relativno ozek pas od SZ Portugalske, Z Francije, Britanskega otočja do Z obal Severnega morja v Skandinaviji. mala letna temperaturna amplituda, zaradi bližine morja so poletja topla in zime mile, morje ob obali pozimi ne zamrzne. |
Kontinentalno vlažno podnebje | (temperature odvisne od geografske širine) proti vzhodu so večje temperaturne razlike in manj padavin, podnebje razširjeno v Srednji in Vzhodni Evropi,) |
Kontinentalno polsuho in suho podnebje | (razširjeno v južnem delu Vzhodne Evrope nizko travna stepa, ponekod polpuščava in puščava) |
Zmerno hladno podnebje | (del Skandinavije in na severu evropskega dela Rusije manjša količina padavin, julijske temperature so še višje od 10 ̊C proti vzhodu se višajo temperaturne amplitude severni iglasti gozd (tajga) |
Tundrsko podnebje | (skrajni pas severa Skandinavije in evropskega dela Rusije.
poleti se led stali samo na površini. kljub veliki vlažnosti, zlasti v jeseni pade le malo padavin snega je malo, obleži pa več mesecev. reke so dolgo zamrznjene) |
Gorsko podnebje | gorata alpska območja, gorsko rastlinstvo) |
Tipi rastlinstva | Pred poselitvijo so v Evropi obstajali naslednji tipi naravnega rastja:
tundrsko rastlinstvo, gozd, travinje, močvirja, visoko travna, nizko travna in grmovna stepa ter mediteransko grmovno rastlinstvo.
Človek je s svojimi posegi spreminjal tudi rastlinstvo. Izsekaval je gozd, dobival pašnike in tudi goli kras. Naravni listnati gozd je nadomestil iz gospodarskih razlogov z
iglavci, močvirja in stepe je z melioracijami in umetnim namakanjem spremenil v kulturne površine. |
Pas tundre | Zajema ozko območje vzdolž, zaledenele rusko-finske obale in nekatere površine ob
skandinavskih fjordih zamrznjena tla se odtajajo samo poleti, pa še to samo na površju.
tu raste malo rastlin. |
Tajga | Sklenjena območja iglastega gozda, južno od polarne gozdne meje. značilna je gosta rast, ne preveč visokih dreves. od listavcev raste v tem območju samo breza, na neprepustnih tleh pa se pojavljajo tudi močvirja. |
Listnati in mešani gozd | Sega vse od obal severnega Britanskega območja, severne Francije, južne Skandinavije, severne Nemčije, Poljske do srednje Rusije. ob gozdnatih površinah so tudi pašniki. lega ob morju in nadmorska višina določata rastlinstvo tega območja. v zahodnoevropskem delu uspevajo zimzelena drevesa in hrast. v SZ Nemčiji prevladuje hrast, ob Baltskih obalah pa bukev. |
Stepa | Zaradi poljedelstva je obseg stepe v Evropi zelo zmanjšan. gozdna stepa je tam, kjer je še
dovolj padavin spremenjena v kulturno stepo. |
Sredozemsko rastlinstvo | Rastline tega območja so prilagojene poletni suši in močnemu izhlapevanju v nižavju sredozemskega sveta uspevajo lovor, mirta, oleander, oljka,zimzeleni listavci, primorski bor,
pinije, cipres v južni Španiji najdemo tudi pritlikave palme agave in evkaliptuse so ljudje v ta območja naselili sami zaradi uničenja gozda, sekanja in paše v preteklosti je nastala makija
v Sredozemlju rastejo oljke in sadje, agrumi, kar povzroča zelo intenzivno kmetijstvo v tem
delu Evrope. |
DEGRADACIJA GEOGRAFSKEGA OKOLJA EVROPE | Glavni onesnaževalci okolja v Evropi so:
industrija
rudarstvo
kmetijstvo
promet
naselja
množični turizem
onesnaženost voda
onesnaženost zraka |
Posledice kislega dežja | umiranje gozdov (iglastih)
povečuje kislost stoječih in tekočih voda
kislost prsti
življenje v vodah umira
prsti manj uporabne
škoda na spomenikih in pročeljih stavb |
Jeziki | Prevladujejo indoevropski jeziki:
germanski jeziki
slovanski jeziki
romanski jeziki
drugi jeziki (keltski, baltski, grščina in albanščina)
Neindoevropski jeziki:
ugrofinščina (madžarščina, finščina,
estonščina, laponščina)
turščina in baskovščina |
Manjšine | Poleg številnih narodov je v Evropi tudi veliko
narodnih manjšin. Nekatere imajo priznane vse narodnostne pravice (nekateri tudi široko avtonomijo- Katalonci v Španiji). Ponekod je položaj manjšin precej slabši. Asimilacija manjšin.Neupoštevanje narodnostnih pravic je ponekod pripeljalo tudi do:
avtonomističnih teženj (želja po večji avtonomiji)
separatističnih zahtev (želja po popolni odcepitvi) |
Religija | Najpomembnejša verstva v Evropi:
katoliška vera
protestantska vera
pravoslavna vera
muslimanska vera (islam)
Visok je tudi delež neverujočih najbolj razširjena vera v Evropi je krščanstvo. |
Razporeditev prebivalstva | Tudi Evropa je različno gospodarsko razvita:
osrednja ali centralna območja (zgoščeno največ gospodarske moči, privlačna za priseljevanje ljudi)
robna ali periferna območja (zaostajanje v gospodarskem in demografskem smislu) |
Modra banana | Najpomembnejše evropsko osrednje območje – modra banana preko JV Anglije – držav Beneluksa, zahodne Nemčije, Švice do severne Italije. Zelo gosta poselitev, izjemna
gospodarska moč, razvito in gosto prometno omrežje, vlaganja velikih multinacionalnih družb najpomembnejša evropska mesta
(London, Bruselj, Amsterdam,
Frankfurt, Munchen, Milano)
• visoka tehnologija,
• informacijska tehnologija,
• trgovina, bančništvo |
sončni pas“ | širši obalni pas od SV Španije (Barcelona) do francoske sredozemske obale (Marseille)
prijetnejše podnebje –
sproščen način življenja splošen dvig gospodarske razvitosti,
razvita univerzitetna in raziskovalna središča
izboljšana izobrazbena sestava prebivalstva
dobre prometne povezave |
„prehodna območja“ | Pomembna urbana središča kot Pariz, Berlin, Madrid, Hamburg, Rim so ostala izven omenjenih pasov velik gospodarski, kulturni pomen |
„prehodna območja“ | Pomembna urbana središča kot Pariz, Berlin, Madrid, Hamburg, Rim so ostala izven omenjenih pasov velik gospodarski, kulturni pomen |
„robna območja“ | najbolj oddaljeni kraji Zahodne, Južne in Severne Evrope območja JV in Vzhodne Evrope |
Vzroki za selitve | politični vzroki (po koncu druge svetovne vojne, močno so se spremenile politične
meje držav Evrope.zaradi poraza v vojni se je prisilno priselilo ali zbežalo na območje
današnje Nemčije okoli 12 milijonov ljudi
Ekonomski vzroki |
Oblike priseljevanja | azilanti in begunci
ilegalni priseljenci
visoko kvalificirani migranti
premožni upokojenci |
Etnični problemi | Etnični problemi priseljencev – avtohtono in alohtono prebivalstvo
Ukinitev številnih starih delovnih delovnih mest (rudarstvo, industrija, gradbeništvo)
Večja brezposelnost priseljencev
večja mesta Evrope so postala izrazitomedkulturno okoljev nekaterih delih mesta, so priseljenci že v večini |
Nordijske države | Islandija
Danska
Norveška
Švedska
Finska |
Pribaltske države | Estonija
Latvija
Litva |
Podnebje- države | Oceansko podnebje (Danska, obale Norveške)
Gorsko podnebje (Skandinavsko gorovje)
Zmerno hladno podnebje (večji del Švedske, Finska)
Tundrsko podnebje (skrajni sever Skandinavije)
Kontinentalno vlažno podnebje (Baltske države) |
Rastje | na skrajnem severu uspeva tundrsko rastlinstvo (nizke trave, mahovi, lišaji,pritlikave breze)
značilne črede severnih jelenov južneje se razprostirajo iglasti gozdovi – tajga (večina Finske, dobršen del Švedske) pas mešanega gozda (jug Švedske in Finske, Danska in pribaltske države) |
Površje Severne Evrope sestavljajo različne naravne enote: | Skandinavsko gorovje (spušča se proti vzhodu do Botnijskega zaliva)
Finska plošča (rahlo valovit svet, ki jo tvorijo stare kamnine)
polotok Jutlandija (ozemlje Danske)
Ruska plošča (območje Pribaltskih držav) |
Rude | številna raznovrstna in bogata nahajališča rud zelo pomembna so nahajališča železove rude
veliko je tudi rud barvnih in žlahtnih kovin (svinec, cink, nikelj, srebro, baker)
bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina v Severnem morju |
Energetski viri | hidroenergija na Norveškem, Švedskem in Islandiji
nafta in zemeljski plin na območjih Norveške in Danske
termoelektrarne na jugu Finske in na Danskem
jedrska energija na Švedskem in na Finskem |
Poraba energije | Velika poraba energije zaradi nizkih temperatur,
Veliki porabniki so:
industrija aluminija na Norveškem,
železarstvo na Švedskem,
lesnopredelovalna industrija na Finskem in Švedskem |
Zahodna evropa | Med države Zahodne Evrope prištevamo:
• Irsko
• Veliko Britanijo
• države Beneluksa (Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg)
• Francijo
• k državam Zahodne Evrope prištevamo tudi Monako, ker leži znotraj Francije, čeprav ima tipične poteze Južne Evrop4 |
Pomorstvo in rečni promet: | ribolov
pristanišča – uvoz surovin, energetskih virov, industrijskih izdelkov (Rotterdam –nekoč največje na svetu, danes 11. na svetu)
reke – lijakasti izlivi - promet
plovni kanali |
Kolonialni imperij | v 19. stoletju je industrializacija pripomogla k ustvarjanju velikih kolonialnih
imperijev, saj so VB, Francija, Nizozemska in Belgija potrebovale tako surovine
za svojo industrijo kot tržišče za svoje izdelke. največji imperij si je seveda ustvarila Velika Britanija kolonialne velesile so še do danes v bivših kolonijah ohranile svoj vpliv – VB v
Commonwealtu, Francija v frankofonski skupnosti |
Površje- Z | Višje dele sestavljajo stara, povečini že uravnana kaledonska in hercinska gorovja
Škotsko višavje, Ardeni, Centralni masiv, Penini) in območja mladonagubanih gorovij -Pireneji in Alpe
Velike kotline in nižine Pariška kotlina, nižinsko površje Nizozemske |
Rastje | bujno travniško rastlinstvo (zelena Evropa) –Irska
mediteransko rastlinstvo
gorsko rastlinstvo |
Narodna, jezikovna in verska sestava | Germani (Angleži, Flamci, Nizozemci)
Romani (Francozi, Valonci)
potomci starih Keltov (Irci, Škoti,Valižani, Bretonci).
Belgija: Flamci - nizozemski jezik
Valonci – francoski jezik
Francija: številne narodne manjšine in jeziki
VB:angleščina, valižanščina, škotska
gelščina, irska gelščina |